Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Temenica

November 2000: Vabim vas na tri krajše izlete oziroma oglede. Prvega začnemo v Bregu ...

REKREACIJA

Temenica


Ko si izbiramo cilje, ki bi si jih radi ogledali za nedeljski izlet, mnogokrat spregledamo tiste, ki se nahajajo v (morda) turistično manj privlačnih okoljih. Vendar – marljivim turističnim delavcem se imamo zahvaliti, da takšna območja za obiskovalce postajajo vse bolj vabljiva. Dolenjska je dežela, ki po kraških pojavih ni najbolj znana, pa vendar lahko tudi tam najdemo skrivnosten svet suhih strug, ponorov, brezen, jam in kraških izvirov. Zato se bomo tokrat odpravili po zapletenih poteh dolenjske ponikalnice.

Temenica

Temenica je največja dolenjska ponikalnica, ki na svoji poti do izliva v reko Krko dvakrat ponikne. Izvira pod vasjo Javorje južno od Litije. V zgornjem toku ima še alpske značilnosti. Do vasice Dolenje Ponikve (ponikve = požiralnik, tj. kraj ponikanja vode v kraško podzemlje) teče po nepropustnih dolomitnih kamninah, tam pa prestopi na prepustne apnence in ponikne v več ponorih (imenovanih Rupe, Velban kveder, ponor = požiralnik). Dolina s suhimi strugami se zaključuje s končnim požiralnikom in breznom Risavnica ob vznožju razgledne sv. Ane. V razsežnem ravninskem gozdu je še polno vrtač, brezen in kraških jam (največji sta Mačkova jama in Zgonuha), ob vhodu v Risavnico pa je tudi zanimiv naravni most. Po kratki podzemeljski poti pride Temenica spet na dan pri naselju Vrhpolje v slikovitem kraškem obrhu (to je močan kraški izvir, kjer vre voda izpod stene) imenovanem Zijalo. To je 35 metrov visoka skalna pečina na koncu zatrepne doline. Pod pečino je visokovodni bruhalnik, v katerem so do sedaj raziskali 63 metrov podvodnih rovov. Stalni izviri so nekoliko nižje ob strugi. V steni nad izvirom sta dve kraški jami (Ajdovska jama in Fantovska luknja). Temenica teče naprej mimo Mirne peči po širokem kraškem podolju do vasi Vrhovo, kjer spet ponikne. Zadnjič izvira v zatrepu Luknja pod Lukenjsko goro, od koder se kot Prečna po nekaj kilometrih izlije v Krko. Zijalo in Temenica sta zavarovana kot naravni spomenik.

Kako si lahko ogledamo zanimivosti toka Temenice? Vabim vas na tri krajše izlete oziroma oglede. Prvega začnemo v Bregu (vzhodno od Trebnjega) pri podružnični cerkvi sv. Marjete. Po cesti gremo do verskega znamenja, tam pa zavijemo desno na kolovoz, ki nas v južni smeri pripelje do ponikev. Kako bo potekala naša pot, je odvisno tudi od »vlažnosti« terena, ponikve so namreč lahko precej zamočvirjen teren. Pot lahko od tu po kolovozih in stezicah čez travnike in skozi gozdove čez Struge in mimo kamnoloma nadaljujemo do bližnjega griča Sv. Ane in do istoimenske cerkvice. Čas ogleda: dobra ura.

Izhodišče za ogled Zijala je vas Jelše. Sem pridemo po cesti iz Trebnjega proti Mirni peči tako, da peljemo skozi Gradišče še dober kilometer, na odcepu pa zavijemo desno (tabla "Zijalo") do dna doline. Ob rdečih oznakah hitro dosežemo Zijalo. Po ogledu nadaljujemo proti sv. Ani. Prestopimo vodo (usmeri nas smerokaz) in poiščemo stezico nad strugo. S pomočjo kratkih žičnih vrvi se vzpnemo mimo razglednega mesta čez strmo pobočje (znak "Čebelar Kastelic"). Stezica nas iz gozda pripelje na travnike do ceste. Prečkamo cesto in zavijemo levo na kolovoz, ki nas v vzponu pripelje do vrha (ob poti smerne table). Nagradil nas bo lep razgled. Cerkvica je srednjeveškega porekla z gotskim glavnim portalom, ki je bila ob koncu 17. stoletja bila barokizirana. Glavni baročni oltar je iz prve polovice 18. stoletja. Sestop po isti poti ni primeren. Vrnemo se do ceste. Po njej gremo do odcepa levo, nekaj nižje pa spet levo proti vasi Vrhpeč. Po levem kolovozu sestopimo do doline in mimo domačije čez most dosežemo izhodišče. Višinska razlika: 160 m, čas slabi dve uri, pot nad Zijalom je zahtevna.

Izhodišče za ogled Luknje je vasica Marof. Sem pridemo če v Novem mestu zavijemo zahodno mimo Prečne. Pri razgledni gostilni parkiramo. S ceste pri tabli za "Brezno Stražica" zavijemo desno. Mimo vikendov se vzpnemo v ključih ob občasnih oznakah (modra pika obkrožena z belim polkrogom) na gozdnato sleme. Po valovitem terenu hodimo nad dolino Temenice (desno). Steza zavije levo in spet desno, pod klancem je kraško brezno (informativna tabla). Nadaljujemo do spomenika (pot se občasno izgubi). Tu zavijemo desno (pozorno spremljamo markacije!) in gremo do križišča: desno je zanimiva plezalna Trdinova pot (z nekaj plezanja po skobah, klinih ob žičnih vrveh pridemo do ostankov gradu), levo pa je lažja varianta. Blizu je širša pot, nad ribogojnico nas pripelje v do gradu. Vrnemo se do križišča, nekaj nižje ob cesti si ogledamo še Luknjo. Z že znanega križišča zavijemo na odcep "Prečna". Pot nas pripelje do travnikov, nad njimi stopimo na cesto, po njej dosežemo vas Prečna in desno izhodišče. Višinska razlika: 100 m, čas: dobri dve uri. Zemljevidi: Dolenjska 1:50.000 (planinski), Trebnje in Dolenjske Toplice, 1:25.000 (topografski).

Vladimir Habjan

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46069

Novosti