PZS, Zbirka vodnikov; Druga, dopolnjena izdaja; Pripravil in uredil Marjan Pergar
Marjan Pergar
POSAVSKO HRIBOVJE
Druga, dopolnjena izdaja
Uredil: Marjan Pergar
Avtor fotografij: Boris Skalin
Jezikovno pregledal: Stanko Klinar
Tehnični urednik: Avgust Stušek
Urednik zbirke vodnikov: Stanko Klinar
Tisk: Euroadria d.o.o.
Oblikovanje in prelom: DID d.o.o.
Izdala in založila: PZS, Ljubljana 2004
Za založbo: Božidar Lavrič
Evidenčna številka založbe: 254
913(497.4 Posavsko hribovje)(036)
ISBN 961-6156-56-X
214833664
Vodnik je klasičnega formata (12,5 cm x 16,5 cm),
s plastificiranim ovitkom, ima 246 strani in je že
v prodaji, cena: 4250 SIT.
VSEBINA
Spremna beseda (7)
I.
Uvodni del (9)
Splošno o Posavskem hribovju (9)
Napotki za uporabo (31)
II. Izhodišča (34)
III. Vrhovi in dostopi (73)
Severno od Save (73)
Južno od Save (174)
IV. Vezne in krožne poti (208)
Zasavska planinska pot (209)
Ljubljanska mladinska pot (213)
Razširjena Slovenska planinska pot
Štajersko zagorska pot (216)
Pot kurirjev in vezistov NOVS (217)
Savinjska planinska pot (219)
Badjurova krožna pot (221)
Evropska pešpot E6 (222)
Sevniška planinska pot (223)
Domžalska pot spominov (224)
Pot spominov NOB občine Hrastnik (225)
Po poteh borb in zmag Bohor-Gorjanci (226)
Papirniška-Vevška pot (226)
Planinska pot XIV divizije (227)
Po poteh kozjanskih borcev (229)
Od Soče do Sotle (230)
Grosupeljska planinska pot (231)
Levstikova pot od Litije do Čateža (231)
Transverzala PD RTV Ljubljana (232)
Moravska planinska pot (234)
Pot slovenskih legend (236)
Rokovnjaška planinska pot (238)
Uporabljena literatura in viri (240)
Abecedno imensko kazalo (242)
SPREMNA BESEDA
Prva izdaja Vodnika po Posavskem hribovju izpod peresa mojega očeta Viktorja Pergarja je izšla leta 1978, torej že pred četrt stoletja. V tem, že sicer dolgem obdobju, smo v Sloveniji doživeli veliko posebnih sprememb. Razen najbolj pomembnih tudi drugačen, spremenjen odnos do planinstva, do hribov pa vrnitev nekdaj denacionaliziranega premoženja lastnikom, ki vrnjeno lastnino sedaj drugače obravnavajo in koristijo. Vse to, pa še kakšen drug razlog je bil, da so bile nekatere poti v tem času ukinjene, druge spremenjene, nekatere pa so na novo markirane.
Na pobudo PZS, da bo izdala obnovljeni vodnik, sem se odločil, da opravim to delo, ne vedoč dobro, čemu sem se s tem obvezal. Na tem delu Slovenije je namreč toliko zanimivih in lepih vrhov, veliko poti, planinskih domov in koč, naravnih, zgodovinski in kulturnih posebnosti in objektov, kot le na malokaterem drugem območju pri nas. Že tako je Posavsko hribovje po zadnji regionalizaciji Slovenije največja pokrajina s površino 1909 kvadratnih kilometrov, zaradi zaokroženosti in celovitosti vseh pristopov na hribovje levo in desno od Save pa sem dodal v vodniku še del savinjske ravni, del zgornje- in srednjesotelskega gričevja in del krškega, senovskega in bizeljskega gričevja. Približno tak obseg je zajet že v prvi izdaji. Dodano k temu je v tej izdaji še področje vzhodno od Kamnika in Domžal do Vranskega, med Tuhinjsko dolino in Črnim grabnom.
Seveda je razumljivo, da ni mogoče, da bi vse poti prehodil sam. Zato sem zaprosil za sodelovanje predsednike in markaciste v društvih, kjer skrbijo za poti, imajo pregled nad dogajanji na svojem področju in večina jih opravlja to delo že desetletja dolgo. S prijaznim sodelovanjem so mi sporočili večino sprememb in podatkov, precejšen del poti pa sem seveda prehodil tudi sam. Vsem, ki so mi z nasveti ali informacijami pomagali, daje vodnik v prenovljeni izdaji zagledal luč sveta, se najlepše zahvaljujem za sodelovanje. Prav tako gre zahvala tudi vsem sodelavcem prve izdaje, ki so skupaj z mojim očetom že takrat napisali res kvaliteten Vodnik po Posavskem hribovju. Prav zato sem večji del teksta lahko ponovno uporabil.
Lepa hvala tudi dr. Stanku Klinarju, ki je s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami pri pisanju planinske literature dobro popravil in olepšal moje prvotno besedilo.
Izrez karte, ki je na notranji strani ovitka: ozemlje, ki ga pokriva vodnik