Adijo pamet

Adijo pamet!

Pred dnevi, ko sem se odpravljal na daljšo plezalno turo v dokaj zahtevno steno, sem naletel na precej resen problem: Naj grem v steno s cepini s paščki ali brez njih? Precej sem tuhtal o argumentih za uporabo in o tistih proti. Kljub temu, da sem se navadil in obenem vzljubil plezanje brez paščkov, sem se po tehtnem premisleku odločil, da jih raje navežen na cepine. ”Ma, za varnost gre!”

S soplezalcem sva preplezala smer in se varno vrnila v dolino, mene pa je bolj in bolj mučilo, češ, zakaj v dolgih in visokih stenah, kjer gre za celodnevno, tudi večdnevno plezanje enostavno ne zmorem toliko poguma, da bi plezal brez paščkov okrog zapestja. ”Verjetno je bolje, da ne greš v gore, če misliš, da boš s tem, ko boš izgubil cepin (s paščki ali brez), težje ali celo ne prišel z gore,” mi je pojasnil vsestranski alpinist Marko Prezelj na vprašanje o tem, kaj pa če zaradi izgube cepinov postane sestop s stene v resnih škripcih? Dobitnik Zlatega cepina in brez dvoma eden bolj izkušenih alpinistov iz najvišjih gora na svetu, je iskren zagovornik plezanja brez paščkov. ”Brez uporabe paščkov sem začel plezat pred tremi leti. Ko sem s Francozoma v Spantiku (tedaj sta Manuja nataknila paščke, a goreče zagovarjala plezanje brez njih) sem še spraševal, kaj pa če vama pade cepin dol, preko stene? Takrat mi je Manu Pellisser rekel, ko enkrat plezaš brez paščkov, plezaš brez za vedno. Fanta zaradi nedoslednosti nista bila prepričljiva, a sem kasneje tudi sam poiskusil s plezanjem brez paščkov.”

V alpske stene z ali brez paščkov?

Kakorkoli že, le malokateri alpinist se lahko po pripravljenosti in tehniki plezanja v gorah primerja z Markom zato ga je tudi težko razumeti, kako lahko pleza zgolj z ”golimi” cepini in to visoko v gorah. ”Prednost plezanja brez paščkov je predvsem v tem, da si pri plezanju bolj učinkovit, bolj racionalen. Sam plezam led, tako, kot plezam v skali, torej precizno, brez nepotrebnega tolčenja s cepini in derezami.” Najbrž drži, kot trdi Marko, da je pri plezanju brez paščkov bolj zbran in obenem iznajdljiv. Mar ni to ravno tisto, kar iščemo; ustvarjalnost, lahkotnost, lahko tudi kreativnost pri gibanju, ob dobri zbranosti. Morda celo formula za uspeh.

No, stvar okrog trakcev, ki so povezani v obliko paščkov za roke sploh ni tako preprosta. Najprej je za kaj takšnega potrebna dobra fizična pripravljenost, izpiljena tehnika plezanja in globoko prepričanje v to, da ti je s tem omogočeno hitrejše napredovanje in širok asortima plezalnih gibov. ”Plezanje brez paščkov omogoča večji spekter gibov, je manj omejeno. Lahko se dobesedno igraš, izvlečeš elegantno iz težavnih situacij, počivaš kadarkoli se ti zahoče, menjaš roke iz cepina na cepin, zatikaš zanj noge in na cepinu lahko celo sediš,” pove Aljaž Anderle, guru lednega plezanja pri nas. Že res, ampak za takšne vragolije boste morali poseči po ultra modernih cepinih, ki vam omogočajo izredno dober oprijem v dveh ”nadstropjih,” ki so lahki in so super uravnoteženi. V naslednjem trenutku pa bo potrebno sila preprosto, a obenem zahtevno prepričanje, da gre navzgor tudi brez paščkov. Aljaža sem malce pobaral, kaj misli o novodobnih cepinih in koliko so dejansko doprinesli k razvoju plezanja: ”Precej, da ne rečem ogromno. Začetnikom so omogočili lažje soočanje s težavami, izkušenim pa dvig nivoja že preplezanega, soočanje z višjimi težavami, plezanje po požledu, zatikanje, drytooling v previsni smereh… To velja za nove cepine s paščki in tiste brez.” Je pa Aljaž eden tistih plezalcev, ki zagovarja plezanje brez paščkov v slapovih in kombiniranih smereh, znajde pa se tudi v situacijah, ko se brez pomislekov odloči za uporabo slednjih. ”Zame ne velja; brez paščkov ali pa nič. Osebno se ne bi zaganjal v vsako smer brez paščkov, če bi, recimo, vremenske razmere ali pa karakter smeri onemogočal, da bi izkoristil prednosti tovrstnega plezanja, oziroma, če bi bila moja lastna ocena tveganja prevelika.” Tudi kanadski guru lednega in kombiniranega plezanja Will Gadd zatrjuje, da se s ”pravim” alpinizmom tudi začne uporaba paščkov. ”Predvsem zaradi dolžine in resnosti ture” je pojasnil plezanje s paščki Švicar, Rober Jasper ob prosti ponovitvi smeri No Siesta v severni steni Grandes Jorasses. ”Dolge alpske smeri so preprosto preveč nevarne, da bi plezal brez paščkov,” še dodaja Jasper. Tako Gadd kot Jasper sodita med najboljše plezalce lednih struktur in kombinacijskih smeri, oba pa v en glas zagovarjata nujno uporabo paškov na cepinih in to v dolgih alpskih smereh (in vse tja do visokih sten Himalaje). Zaradi razloga varnosti!

Odločitev za in proti uporabi paščkov je dejansko stvar posameznika. Še vedno je, kakor nas tudi učijo v alpinističnih šolah v prvi vrsti najpomembnejša varnost. Odhod v steno alpskih dimenzij in to brez paščkov je nedvomno težka odločitev, ki zahteva kar nekaj predhodne vaje in predvsem ogromen miselni preklop (podobno kot pri prostem plezanju alpskih „klasik“). Lahko smo zvesti paščkom in celo trakcem, s katerimi imamo povezane cepine na pas ali pa se osvobodimo vseh presodkov in zaužijemo ves spekter gibanja, ki nam jih ponuja uporaba cepinov. Lahko pa ostanemo kar doma, kot pravi Marko Prezelj, in izključimo kakršnokoli negotovost, ki je sestavni del plezanja v gorah.