Besede niso nikoli odveč

Besede niso nikoli odveč

”Pogledam na uro: čez nekaj minut bo pol osmih, čas za signale. Zermatt je osvetljen. A čakam na druge luči. Nocoj bom sporočil važno novico: odločen sem, da splezam na vrh. Čez nekaj časa opazim svetlobne znake, ki jih pošilja De Biasi. Odgovorim mu z belo raketo, ki mu sporoča, kje sem, za njo sprožim še zeleno, ki poroča, da nameravam plezati dalje. Rdeča raketa je sedaj odveč. Vržem jo pod steno…”

To se je zapisalo velikemu Bonnatiju v knjigi Moje gore in to čisto pri koncu, kjer opisuje svojo zadnjo samostojno turo v severni steni Matterhorna. Smer je znana, kot Bonattijeva in še vedno je ena najzahtevnejših v steni.

Danes, skoraj štirideset let kasneje ostaja linija v severni steni identična, visok tehnološki razvoj pa je v alpinizem prinesel korenite spremembe. O plezalni opremi ne gre izgubljati besed, saj je za razliko od opreme iz časov Bonattijevega vzpona (1965), današnja bližje vesoljski, kot plezalni. S tem so alpinistični vzponi veliko pridobili na varnosti, hitrosti in tehniki plezanja. Da ne bo zmote: Bonattijeva smer je še vedno zelo zahtevna in zahteva v prvi vrsti izkušenega človeka in živalsko voljo, kvalitetna oprema lahko vzpon zgolj olajša.
Pravo malo revolucijo pa je v alpinizem, gorništvo in tudi v vse ostale aktivnosti za katere je značilna predvsem odročnost, prinesel razvoj komunikacij: mobilna telefonija, satelitske povezave, novodobna UMTS tehnologija in ostala čuda tovrstne tehnologije, kot je recimo GPRS (najbrž obstajajo tudi že kaj bolj revolucionarnega). Pomislite, že čez nekaj let – no, če ste globokih žepov, bo to prav kmalu – se boste pogovarjali in obenem gledali z najdražjimi kar med plezanjem. Live show iz severne stene!? Kul stvarca za družinski album ali popestritev preživljanja nedeljskega dopoldneva, in, tako ne bo potrebno k najbližjemu sosedu po nakupih.
Kakorkoli, komunikacijska tehnologija že danes pomembno vpliva na alpinizem in gorništvo. Skoraj ni alpinista, ki ni uporabnik mobilnega telefona. Še manj je takšnih, ki so uporabniki in le tega nimajo s seboj v gorah. ”Hej, stari! Prejle je padla huda reč. Ti rečem b‘lo je strmo,” Janez sporoči kolegu v službo, ta pa zmore preko ledu še istega dne.
Mobilna tehnologija nas je dobesedno povezala in zbližala. Hitrost informacije je odvisna zgolj še od razširjenosti omrežja in kvalitete signala. In ker je, recimo, Slovenija omrežena počez in povprek ni prevelike zaskrbljenosti, da bomo kadarkoli izključeni, odklopljeni. Vse to pa pomembno vpliva na psihološki dejavnik pri alpinističnih turah. Kjerkoli že si, nisi sam!
Alpinizem je postal veliko bolj varen. Lahko omagaš na sestopu in to brez slabe vesti sporočiš kolegom v dolini, ki takoj štartajo v hrib s hrano in pijačo. Ničkolikokrat že je klic na številko 112 rešil življenje ali vsaj olajšal muke ponesrečenemu in tudi gorskim reševalcem pri reševanju (slednji so itak brezpogojno junaki).
Kje so časi signaliziranja z raketami?! Danes te zaradi vklopljenega telefona lahko najdejo pod kupom snega. S pravilno komponiranim SMS sporočilom pridobiš kakšno dodatno novinarsko poročilo ali kakšno vrstico v preminulih Alpinističnih novicah.

Res pa je tudi, da so ponudniki (vsaj pri nas) mobilne tehnologije in telefonije kar precej zajedeni v svet gora in zvezd. Pa ne tistih na nebu (z zvezdami, če izvzamemo astronavte si vsaj zaenkrat še nihče ne deli neba). Največji slovenski operater že več let z roko v roki koraka po poti enega največjih, Tomaža Humarja. Ničkoliko tisoče evrov vložka v alpinizem in podvige v Himalaji se jim je obrestovalo; tako ali drugače. Tudi veliko bolj barviti (barvitost ni ravno značilna za Slovence, zato večina uporabnikov ostaja pri mrkih pogledih izza velikih jambo panojev) ponudnik mobilne telefonije je finančno pokril akcijo Smučanje z Everesta.
In še bi lahko naštevali. Mobilna telefonija in vsa ostala komunikacija je dobesedno v razcvetu. Vsaka večja investicija kakšnega svetovnega operaterja v omrežje je višja, kot je bruto družbeni proizvod Slovenije. Razširjenost omrežja, nova še mogočnejša tehnologija zbližuje ljudi in poenostavlja komunikacijo. Tudi še tako odročne himalajske doline lahko povezujejo in zbližujejo. Lahko so tudi izvrstni poligon za medijsko kampanijo, javljanje v živo ali vsaj za krajšo tiskovko prek interneta. Odločitev za in proti uporabi širokega spektra komunikacijskih sredstev je povsem na strani posameznika. Največkrat na stran uporabe mobilca, satelitske povezave ali katerekoli druge komunikacijske naprave, prevaga prav razlog dodatne varnosti. Lahko si za prvinskost doživljanja ture, vendar je razlog varnosti nemalokrat premočan. Na drugi strani pa ti možnost komunikacije pod sloganom ”Brez meja“ in ”Od vsepovsod” ponuja enkratno priložnost za svežo informiranje občinstva. Od tu dalje je pot odprta, možnosti pa precej.

Februarja leta 1994 je Bonattijevo smer v Matterhornu v štirih dneh in to v solo vzponu preplezala francoska alpinistka Catherine Destivelle in vzpon označila, kot enega najzahtevnejših solo vzponov v njeni karieri. ”Ker od prvega vzpona ni nihče preplezal smer na Bonattijev način in ker sem želela preplezati nekaj v kar nisem bila prepričana, da zmorem…” je takrat odgovorila Catherine na vprašanje zakaj prav Bonattijevo smer. Seveda med vzponom ni uporabljala raket za signalizacijo. Razpoložljive modernejše komunikacije je bilo tudi deset let nazaj povsem dovolj. Tudi prelet helikopterja ni bil izključen.