v soboto na Brdu – Dan pred tem seja UO, po njej pa Izredna skupščina
Povečljive fotografije in povezave na prispevke v okvirju na desni.
Nadaljevanje skupščine PZS
V soboto, 23. oktobra 2004, je bilo na Brdu pri Kranju nadaljevanje redne letne skupščine PZS, ki se je letošnjega maja predčasno končala zaradi nesklepčnosti.
V petek, dan prej, je bila v istem prostoru
seja upravnega odbora PZS. Na dnevnem redu je bila vrsta pomembnih točk: obravnava programa dela in finančnega načrta, predlog članarine za leto 2005 in predlog sprememb pri izkaznici in vrstah članarine, program aktivnosti ob 110-letnici Planinskega vestnika in potrditev predloga Pravilnika Komisije za varstvo gorske narave. Zahtevale so kar precej časa. Dve točki dnevnega reda sta bili enaki tistima, ki ju je dan zatem obravnavala tudi skupščina: informacija o vzrokih za spremembo organiziranosti GRS ter nezdružljivost funkcij v politični stranki in planinski organizaciji. Predstavniki MDO so predsedniku PZS Franciju Ekarju dali podporo, tako da je UO PZS sprejel sklep, da pri kandidaturi za poslanca niso bila kršena določila Vodil o delu PZS in da je zato sklepanje o razrešitvi predsednika PZS na seji skupščine brezpredmetno. Na seji je prvič sodelovala nova računovodkinja PZS Veronika Šmid.
Čeprav je bila naslednji dan navzoča manj kot polovica delegatov, je nadaljevanje skupščine bilo, saj jih je bilo več kot tretjina.
Prva vsebinska točka je bila obravnava poslovnih prostorov PZS. Po razpravi so sprejeli že pred sejo predlagani sklep, da se da prednost nakupu oz. graditvi lastniških poslovnih prostorov.
Poročili častnega sodišča PZS in finančno poročilo za leto 2003 sta bili sprejeti, ne pa tudi poročilo nadzornega odbora; to mora biti ponovno pripravljeno do naslednje skupščine in mora vključevati odgovore na vprašanja predlagateljice Manje Rajh (Na katerih področjih je bil dosežen viden napredek, ki ga omenja poročilo? Preveri naj se, ali predsedstvo UO res dela v skladu s poslovnikom. Katere strokovne službe, ki bi morale biti gonilna sila za aktivnosti v PZS, nezadovoljivo opravljajo aktivnosti za potrebe uporabnikov? Kdo so prejemniki izplačil podjemnih pogodb, nadomestil stroškov idr., ki so v finančnem poročilu navedeni kot »drugi prihodki, drugi odhodki«? Zakaj NO ni predlagal odprave delovne skupine za organizacijo dela v PZS? - Za njen prispevek, klikni na povezavo v okvirju na desni!).
Naslednja vsebinska točka je bila razprava o tem, kakšno planinsko organizacijo želimo in katere so ključne naloge slovenskega planinstva v naslednjem obdobju.
Uvodničar Jože Stanonik je opozoril, da so organi PZS preobremenjeni z velikim obsegom administracije, ki večkrat sploh ni nadzorovana, in da to planinsko organizacijo oddaljuje od učinkovitosti. Zato bi bilo treba zmanjšati število organov na vseh ravneh in združiti njihove pristojnosti ter poskrbeti, da bodo bolj operativni. Ker je med ljudmi čedalje manj pripravljenosti za opravljanje društvenega dela in ker je vedno teže dobiti denar za uresničevanje načrtov, bi morali preudarneje usklajevati kadrovske potenciale in materialna sredstva, predvsem pa si ne naložiti preveč nalog, saj potem ostanejo neizpolnjene, to pa daje vtis, da je organizacija neučinkovita, in povečuje nezadovoljstvo med člani.
Razprava je bila pestra (žal ni prinesla kakšnih otipljivih rezultatov) kar je razumljivo, saj o priloženem materialu ni bilo običajne razprave v planinskih društvih. Prevladalo je mnenje enega od razpravljalcev, da ob veljavnih Vodilih takih materialov v planinski organizaciji niti ne potrebujemo. Še nekaj odprtih vprašanj oziroma predlogov: Kdo predstavlja društvo in kdo PZS? Ne znamo se dogovarjati, zato je toliko težav. V vodstvih PD in PZS je premalo mladih... Izrečen je bil predlog, naj se ljudje pri glasovanju nič več ne vzdržijo.
Po odmoru se je spet preverjala sklepčnost, nato pa se je nadaljevala izredna skupščina, ki je obsegala dve vsebinski točki dnevnega reda – obe smo že navedli zgoraj.
V uvodu k prvi je Toni Smolej, načelnik slovenske GRS, podrobno razložil razloge za reorganizacijo GRS. Največji problem je status GRS, ki je potreben za pridobitev sredstev FIHO. Žal sta stališči ministrstev glede tega različni. V GRS je v zvezi z reorganizacijo v preteklosti že potekala dolga razprava (z reorganizacijo se strinja 16 postaj, le ena ne), le v organih PZS tega še ni bilo. V nadaljevanju je potekala razprava, na kateri so imeli razpravljavci različna stališča glede tega vprašanja. Na koncu sta bila sprejeta dva sklepa: da skupščina sprejema informacijo in da delovna skupina nadaljuje svoje delo.
Zadnja vsebinska točka je bila nezdružljivost funkcij v politični stranki in planinski organizaciji, ki je nastala na pobudo PD Domžale, ker je predsednik PZS Franci Ekar na zadnjih volitvah za državni zbor kandidiral na listi stranke LDS.
Predlagatelj Borut Peršolja je podrobno razložil to stališče. Razprava je bila dolga, bila je na kulturni ravni in delegati so se razdelili na dva tabora: tiste, ki so podprli predsednika, in tiste, ki ga niso. Ne glede na to je bil z veliko večino glasov sprejet sklep, da je v skladu s Statutom PZS in Vodili PZS in planinskih društev opravljanje funkcionarskih nalog v politični stranki nezdružljivo z opravljanjem vodstvenih funkcij v organih planinske organizacije (kar je nasprotno sklepu UO PZS!).
Prvotni predlog PD Domžale, naj skupščina glasuje o razrešnici predsednika, je bil spremenjen in tudi sprejet. Odločeno je bilo, da se glasovanje o zaupnici Franciju Ekarju prestavi na naslednjo skupščino maja 2005.
Za konec naj navedemo še mnenje Tomaža Willeparta, ki je povedal, da bi namesto »nepotrebnih« tovrstnih razprav več časa in energije raje posvetili vsebinskim vprašanjem, ki bi lahko planinsko organizacijo izvlekli iz sedanje krize.
Vladimir Habjan