Večer, 23.09.04, Računalništvo: Razvoj lokacijskih storitev v Sloveniji sloni na peščici zanesenjakov
Satelitska podpora izletništvu in planinstvu
Razvoj lokacijskih storitev v Sloveniji sloni na peščici zanesenjakov - Za primeren zemljevid Slovenije je še vedno treba odšteti 250.000 SIT
Programske podpore za satelitsko navigacijo v Sloveniji praktično ni. Poznane so le individualne rešitve, kjer posamezniki (tudi nekatera redka podjetja) rešujejo svoje probleme. K sreči je večina entuziastov, ki svoje delo brezplačno ponujajo drugim zainteresiranim uporabnikom, kljub velikemu zanimanju in uporabnosti na vseh nivojih življenja, pa Geodetska uprava RS še naprej oderuško zaračunava zemljevide, katerih izdelavo smo financirali davkoplačevalci.
Eden takšnih entuziastov je tudi dr. Uroš Kunaver, vodja Službe za informacijsko tehnologijo pri Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani, ki je hkrati tudi eden ključnih mož pri kreiranju in izvrševanju strategij razvoja informacijske tehnologije, kamor sodi izbira operacijskih sistemov in aplikacij, projektiranje aplikacij in storitev ter varnostna politika. Planinstvo in izletništvo je že pred leti skušal povezati z računalništvom in tako je nastal program KartaSlo, ki ga zainteresirani uporabniki lahko snamejo prek njegove spletne strani (oziroma na GPS in digitalna kartografija v Sloveniji).
- Kako je nastal program KartaSlo?
Ko sem bil planinski inštruktor, še prej pa tabornik, sem pogosto hodil naokoli s karto in kompasom, vedno pa je bil problem, ker se karte niso dobro ujemale z dejanskim stanjem (in se še vedno ne). Na določenih področjih, kamor več zahajam (Kras, Notranjska), je običajno za izletnika ki hodi po karti glavni problem, da izmed množice poti, ki vodijo morda samo do bližnje njive, najde tisto, ki je dejansko narisana na karti in vodi tja, kamor je namenjen. Če torej nočeš večino časa riniti skozi grmovje, si omejen na večje kolovoze in ceste, kar je dolgočasno. Ko sem pred sedmimi leti kupil prvi GPS, sem takoj spoznal, da je njegova uporaba neločljivo povezana z računalnikom oziroma z digitalnimi kartami. Karte sem začel kupovati na geodetski upravi in tako je nastala prva verzija programa, ki je omogočala branje posameznih listov topografskih kart geodetske uprave.
- Komu je namenjen program?
Program, ki je objavljen na spletu, je za neposredno uporabo za neukega uporabnika (recimo) neprijazen, saj zahteva predpripravo kart. Za razliko od prve verzije, zadnja verzija uporablja “neskončno” karto. Ker pa so digitalne karte geodetske uprave dejansko skenirane tiskane karte, se jih ne da sestavljati sproti, ampak jih je treba nekako preformatirati z drugimi programi. Ta postopek pa ni enostaven, ker so v lokacijskih podatkih o teh kartah napake, ponekod so sloji zamaknjeni... Prav zato je program bolj primeren za kakšno ustanovo (reševalci, gozdarji...), čeprav je namenjen za hojo in orientacijo po terenu.
- Kakšne so praktične izkušnje uporabe vašega programa?
Program uporablja Skupina za iskanje pogrešanih oseb pri Kinološki zvezi Slovenije - to je skupina vodnikov psov, ki s psi išče ljudi, ki jih pogrešajo in je v sestavi Uprave za zaščito in reševanje MORS. Eden od načinov iskanja je iskanje v strelcih. Iskalci se razdelijo v eno ali več skupin, vsaka skupina se razvrsti v vrsto, tako da vsak pes preiskuje 25 do 50 m širok pas terena in tako skupina prečeše pas terena v neki določeni smeri. Sosednja skupina sosednji pas ali pa (če jih je premalo) se ista skupina na koncu obrne in prečeše naslednji pas. Do uvedbe GPS so smer gibanja določali s kompasi, kar pa je na gozdnatem terenu zelo težko, saj te teren hitro prisili, da “zlezeš“ iz smeri. Posledica je bila, da so lahko ostala med pasovi prazna, nepreiskana območja. GPS pa omogoča točno vodenje in po iskalni akciji tudi analizo preiskanega območja.
- Kako pa je z zemljevidi?
Geodetska uprava RS prodaja ustrezne zemljevide vsakomur, ki podpiše, da jih ne bo dal ali prodal komu drugemu. Problem pa je v tem, da so cene zelo zasoljene in tako precej nedostopne. Pred časom je bilo treba za vso Slovenijo v merilu 1:25.000 odšteti približno 250.000 tolarjev (1042 €), kar je milo rečeno odiranje, saj je dejanski strošek samo pečenje CD-ja, izdelavo kart samih pa smo plačali že davkoplačevalci. V ZDA so podobne državne karte zastonj! Tudi zato doslej s strani fizičnih oseb ni bilo pretiranega zanimanja za nakup.
- Kako na splošno ocenjujete raven uporabe sistemov GPS v Sloveniji?
Rekel bi, da je v Sloveniji zaradi dobro razvite mreže markiranih poti, bolj malo ljudi, ki bi hodili po lastni glavi s karto v roki po neznanih poteh, kaj šele tistih, ki bi uporabljali GPS za navigacijo. Narašča število ljudi, ki GPS uporabljajo enostavno zato, da jim riše in meri prehojeno pot. Opozoril pa bi na internetno GPS igro Geocaching, kjer nekdo nekje skrije “zaklad” (plastična škatla z dnevnikom in kakšno malenkostjo), njegove koordinate pa objavi po internetni strani Geocaching.com. Ta hip je v Sloveniji že 33 takih “zakladov”, ki so jih vsaj polovico postavili Slovenci, druge pa tujci. Moram reči, da moji otroci prav uživajo, ko se spravimo na iskanje kakšnega od teh “zakladov”. Tu je še veliko možnosti uporabe.
Zvone Štor