Kako nanj? Je znan dolomitski lepotec, vendar se nanj povzpne malo ljudi
Iz PV in po svojih izkušnjah pripravil Vladimir Habjan
Monte Cristallo (3221 m)
Iz Planinskega vestnika 7-8/2003, avtor
Andrej Mašera
Če bi sodili po tem, koliko ljudi ve za Monte Cristallo, kako domače zveni to lepo ime številnim gornikom in tudi tistim, ki to niso, pa poznajo Dolomite, bi mislili, da gre za kako »božjepotno goro« z velikim obiskom. Vse kaj drugega kot to: Cristallo je res vsesplošno znan dolomitski lepotec, vendar se nanj povzpne bore malo ljudi. Razlog je očiten: gre za dolg, naporen in tudi tehnično zelo zahteven vzpon. Monte Cristallo in sosednji vrhovi Cima di Mezzo, 3154 m, Piz Popena, 3152 m, in Pomagagnon, 2450 m, sestavljajo značilno gorsko kuliso severovzhodno od Cortine d’Ampezzo. Na vse strani prepadajo navpične stene, ki glede na lego sonca žarijo v čudovitih barvah – od sivo belkaste do škrlatno rdeče ter neštetih vmesnih odtenkov. Gora ima torej primerno ime, ki jo kar najbolje označuje. Najlepši pogled na skupino Cristalla je nemara s severa, od zasanjanega jezera Lago di Landro (Dürrensee), ko pod navpičnimi stenami vidimo ostanke ledenika Ghiacciaio del Cristallo, razbrazdanega s številnimi razpokami. Leta 1888, ko je bil ledenik veliko večji, se je ob padcu v razpoko smrtno ponesrečil sloviti dolomitski vodnik Michael Innerkofler; pred tem se je tristokrat povzpel na Cristallo. Prvi uspešni vzpon na goro je 14. 9. 1865 opravil Paul Grohmann, spremljala pa sta ga vodnika Angelo Dimai in Santo Siorpaes. Na vrh so splezali po jugovzhodni steni; tam tudi danes poteka običajni pristop.
Nadmorska višina: 3221 m; višina izhodišča: 1805 m; višinska razlika: 1416 m.
Cristallo (desno, vrh v oblakih) s severa iz doline Valle di Landro; levo
Cristallino d"Ampezzo
Pristop do izhodišča: Mejo z Italijo prestopimo pri Ratečah, nadaljujemo do Trbiža, potem zapeljemo na avtocesto. Zapustimo jo pri izstopu Carnia in se mimo Tolmezza napotimo navzgor po dolini Tagliamenta. Skozi kraje Villa Santina, Ampezzo, Forni di sotto in Forni di sopra se dvignemo na sedlo Passo di Mauria, 1295 m, in se od tam spustimo v dolino reke Piave. Ob njej se kratek čas peljemo proti severu, nato pa zavijemo na levo v dolino Val d’Ansiei in skozi letoviški kraj Auronzo do sedla Passo Tre Croci, 1805 m, na koncu doline.
Izhodišče ture na sedlu Passo Tre Croci
Težavnost: Alpinistični vzpon (III/II, I). Do Passa del Cristallo se vzpenjamo po označeni poti (redke markacije!), tik pod sedlom nam lahko povzroči težave strmo snežišče (cepin, dereze). Naprej pa postane tura zelo zahtevna: gre za pravo, pogosto izpostavljeno plezanje v steni z odlično skalo. Orientacijo lajšajo možici, ponekod tudi pikaste označbe na skalah; na nekaterih mestih pa je kar zapletena, posebno pri sestopu. Najbolje je, da se zaupamo izurjenemu vodniku in uživamo v privlačni turi.
Koče in bivaki: Jih ni.
Zemljevid: Cortina d’Ampezzo e Dolomiti Ampezzane 03. Tabacco, 1: 25.000.
Opis, Vladimir Habjan:
S prevala Passo Tre Croci imamo dve varianti vzpona v travnato krnico pod sedlom Passo del Cristallo:
1.: Krenemo v Z smeri po makadamski cesti mimo zapornice do ostrega odcepa desno (cca 500 m). Po stezici med ruševjem se vzpnemo do ostankov velike vojaške utrdbe (do sem bližnjica, ki gre tudi naprej). Nad trdnjavo nadaljujemo prečno desno do velike grape in še naprej do odcepa levo (stopničke; če greš naprej, prideš do glavne grape, kjer pa poti naprej ni več). V ključih se vzpnemo do glavne grape, kjer je križpotje. Tu zavijemo levo in po sitnem krušljivem svetu višje ujamemo dobro stezico. Ta nas v ključih po odprtem svetu privede na travnato krnico pod stenami.
Grapa Grava di Cerigeres med Cristallom (levo) in Piz Popeno
2.: Krenemo v Z smeri po makadamski cesti mimo zapornice in mimo ostrega odcepa desno do bližnjega odcepa široke poti desno (oznaka 221). Po njej se vzpnemo do križpotja in še naprej v ključih skozi gosto ruševje. Višje steza preči desno po bolj razglednem svetu, preči prvo grapo in se v ključih dvigne v travnato krnico. Ta varianta je ugodnejša, a malo daljša.
V steni Cristalla, v ozadju Piz Popena
Naprej se dvigamo po levi strani pod stenami po težko prehodnem gruščnatem svetu. Ko se vzpnemo v glavno grapo, sledimo rahlo vidni stezici po grušču, ki pa višje izgine. Pod sedlom je lahko snežišče (letos težko prehodno, nujen cepin, naklon do 40 stopinj). Do sem naporno, 3.30-4 ure.
Na policah v steni Monte Cristalla
S sedla Passo del Cristallo krenemo levo (zahodno) po polici in čez pečevje priplezamo na višjo polico (I-II). Vso pot do vrha sledimo možicem in rdečim oznakam, ki jih je višje manj. Polici sledimo dolgo prečno čez več izpostavljenih delov in čez grapo (letos strmo snežišče) do možica (tudi mala skalna zapora). Tu začnemo s plezanjem. Čez pečevje se čez več gladkih pragov vzpnemo do strmega kamina (I-II). Preplezamo ga (II-III, 10 m), nekaj višje pa stopimo spet na polico (desno skalna zapora). Sledimo ji spet levo gor in dol do strme grape. Tu zavijemo ostro desno in spet priplezamo na višjo polico (I-II). Spet ji sledimo levo do lepega razgledišča, kjer se odkrije Cortina. Nadaljujemo spet levo prečno rahlo navzgor do ostrega grebena, kjer so od daleč vidni možici, do tja sitna (rumena) izpostavljena prečnica (II).
Pogled z vrha Cristalla proti severu: v dolini jezero Lago di Landro (Dürrensee), desno zadaj tritisočak Cima dei Tre Scarperi/Dreischusterspitze
Nadaljujemo naravnost navzgor en raztežaj do široke police in lažjega sveta (I-II). po grušču se vzpnemo do skalnega grebena. Temu sledimo vse do vrha (vmes več pragov, I, II in kratka gladka plošča III). S sedla 3-4 ure. Višina smeri 420 m, ocena II. V smeri so 4 urejeni spusti z vrvjo.
Besedilo pripravil Vladimir Habjan,
fotografije Vladimir Habjan
Misurina, v ozadju Sorapiss