Žiga Černe: Srečanje planincev na Mangartskem sedlu - Od izvira Kamniške Bistrice do Cojzove koče - Aerofitov pohod na Triglav - Po pokljuških gozdovih - Srečanje na Poreznu
Razgibajmo življenje
Srečanje planincev na Mangartskem sedlu
Mangart je z 2678 metri tretja najvišja gora v Sloveniji, pod njo pa, na prostrani planoti na pobočju Mangartskega sedla, stoji nekdanja stražnica, danes pa planinska koča. Do nje se lahko pripeljete tudi z avtom (še bolje s kolesom) po vojaški cesti, zgrajeni leta 1938, ki se dober kilometer pred prelazom Predel odcepi od glavne ceste. Do sedla se seveda lahko odpravite tudi peš in če imate čas, se v soboto, 21. avgusta pridružite PD Bovec. Ti se bodo že zgodaj zjutraj odpravili iz domačega kraja in se ob 11. uri zbrali pred kočo. Ob vrnitvi v dolino bo ob 17 uri v Bovških Klužah odprtje razstave slik in razglednic fotografa in zbiralca Cirila Velkavrha. Informacije: 040 308 172.
Od izvira Kamniške Bistrice do Cojzove koče
Med Grintovcem in Kalško goro je 1793 metrov visoki preval, ki ločuje dolini Kamniške Bistrice in Kokre. Pravimo mu Kokrsko sedlo, na njem pa stoji prijazna planinska koča, ki nosi ime botanika Karla Zoisa (1756-1799), sicer brata barona Žige Zoisa. Kokrsko sedlo je izhodišče za Grintovec, Kalški greben, Kalška gora, Skuta…, do nje pa boste iz Kamniške Bistrice potrebovali okoli dve uri. Strm vzpon bo poplačan z odličnim domačim jabolčnim zavitkom, ki ga nikakor ne smete izpustiti ob obisku. Člani PD Bajtar se bodo pod Grintovce odpravili to soboto, za zbor pa so (za spremembo) dogovorjeni na cilju - ob 11. uri. Če se jim boste pridružili že spodaj, se za podrobnosti pozanimajte po telefonu. Informacije: 041 577 625.
Aerofitov pohod na Triglav
Vrh Triglava je bil prvič osvojen 25. avgusta 1778, ko so nanj stopili štirje domačini iz Bohinja. Možje so se na Triglav podali po poti čez Velo Polje in Ledine, kjer danes stoji planinski dom Planika. Za Malim Triglavom so naleteli na zloglasni triglavski greben, ki pa so ga brez prave opreme pogumno preplezali in po njem dosegli vrh. Na, v tem času najbolj oblegano slovensko goro, se v soboto, 21. avgusta lahko podate tudi sami in sicer po isti poti kot vrli Bohinjci pred 226 leti. Tokrat bodo vaša družba člani
Aerofita z Naklega, ki je sicer znano podjetje za organizacijo
fitnesa in aerobike. Dvodnevni gorniški izlet bodo začeli na avtobusni postaji v Kranju, v zgodnjih jutranjih urah, pot pod noge pa boste vzeli na Stari Fužini. Informacije: (04) 234-09-99
Po pokljuških gozdovih
Pokljuka je obširna, od 1200 do 1500 metrov visoka gozdna planota in je zaradi svoje višine ter lege, predvsem pa čistega zraka in možnosti za rekreacijo, priljubljen cilj rekreativcev v vseh letnih časih. Ob koncu počitnic, na predzadnjo avgustovsko nedeljo, greste skrivnostne gozdove pod triglavsko pogorje lahko raziskovat s pomočjo PD Ljubljana-Matica. V celodnevna tura boste hodili po nezahtevni (v manjši meri bo tudi zahtevna) poti, primerni za vsakogar, ki je dobro telesno pripravljen in vešč gibanja po sredogorju: obiskali boste planino Javornik, Blejsko kočo na Lipanci, planine Klek, Meja dolina, se spustili v Pokljuško sotesko in Krnico. Zborno mesto in odhod avtobusa bo ob 6.30 izpred društvene pisarne na Miklošičevi 17. Prijavnina je 4000 tolarjev. Informacije: (01) 231-26-45.
Srečanje na Poreznu
1632 metrov visoki Porezen je najvišji vrh Cerkljanskega hribovja in eden od treh najvišjih vrhov južnega predgorja Julijskih Alp (druga dva sta Ratitovec in Blegoš), nanj pa vodijo številne, precej strme poti: iz cerkljanske smeri se nanj povzpnete iz Poč ali Poljan, iz Baške grape vodita poti iz Hude Južne in skozi Zakojco, s severne strani se lahko na nanj povzpnete iz Petrovega Brda, z vzhodne strani pa vodita poti iz Davče in Novakov, najpoložnejša pot na pa vodi iz Jesenice. PD Cerkno, ki letos praznuje svojo stoto obletnico, bo z Meddruštvenim odborom Posočja, v nedeljo, 22. avgusta, na »svojem« vrhu pripravilo srečanje planincev. Na vrhu bodite vsaj ob 11. uri. Informacije: 031 615 245