Franci Savenc 21.02.2020 06:28 1742 0

Ob stoletnici rojstva

Razstava: Marjan Keršič - Belač, kipar, alpinist in gorski reševalec

Avtorici: Jožica Šparovec in Marjeta Keršič Svetel
Na ogled med 20. februarjem in 3. majem 2020
Javno vodstvo: vsako prvo nedeljo v mesecu ob 11. uri
Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška 23, Ljubljana - vstop prost.

Na razstavi, ki jo je Muzej novejše zgodovine Slovenije ob stoletnici rojstva Marjana Keršiča – Belača pripravil s sodelovanjem njegove hčerke Marjete Keršič Svetel, je večina izbranih fotografij iz njegovega muzejskega fotografskega fonda.
Največ fotografij je posvečenih dvema temama: prvi slovenski oz. jugoslovanski himalajski odpravi na Trisul v Indiji leta 1960 in alpinizmu v slovenskih gorah v letih 1939–1950.
Na ogled so nekateri redki posnetki slovenskih alpinistov in njihovih vzponov v Kamniških Alpah in Severni Triglavski steni iz leta 1939 in iz prvih let po drugi svetovni vojni.
Z razstavo se obenem spominjamo 60-letnice prve odprave na Trisul.

Razstavljene fotografije, izdelane iz barvnih diapozitivov in črno-belih negativov, ki jih je Muzeju podarila Marjeta Keršič Svetel, dopolnjuje filmsko in arhivsko gradivo, nekaj predmetov iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije in iz zasebne zbirke Marjete Keršič Svetel, dva predmeta nam je posodil Arne Hodalič.

Marjan Keršič – Belač (18. maj 1920, Ljubljana – 3. junij 2003, Ljubljana) se je odlikoval na več področjih. Plodno je bilo njegovo delo akademskega kiparja, samo na javnih mestih stoji 82 njegovih spomeniških upodobitev, med njimi precej poprsij znanih Slovencev. Bil je tudi vrhunski alpinist, ki je v svojem življenju preplezal 340 plezalnih smeri, leta 1960 pa je kot član prve slovenske oz. jugoslovanske odprave v Himalajo, na Trisul v Indiji, stal na vrhu 6.270 metrov visokega Trisula III. Bil je tudi gorski reševalec, gorski vodnik in učitelj smučanja; za svoje mnogostransko delovanje je prejel številna visoka priznanja.

Kiparjenja se je v zasebni šoli akademskega kiparja Borisa Kalina kot 15-letni fant začel učiti že leta 1935; prav zaradi Kalina je začel hoditi tudi v gore. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v OF, bil večkrat aretiran in nato poslan v koncentracijsko taborišče Gonars.
Leta 1945 se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani in leta 1949 končal študij kiparstva pri prof. Borisu Kalinu. V letih 1962–1966 je poučeval kiparske tehnike na Šoli za oblikovanje v Ljubljani.

MNZS, 20.02.2020

Muzej novejše zgodovine Slovenije: 01 300 96 10