Delo - Andreja Žibret: Pošta Slovenije: Z novo serijo priložnostnih znamk želimo predstaviti pomembno vlogo in prispevek slovenskih znanstvenic k razvoju
Izšla je znamka s podobo Angele Piskernik, sledile bodo Amalija Šimec, Melita Pivec Stele, Ana Mayer Kansky, Alma Sodnik in Sabina Praprotnik
Med novimi priložnostnimi poštnimi znamkami, ki so izšle prejšnji teden, je tudi prva iz nove serije Slovenske znanstvenice, s podobo botaničarke, muzealke in pedagoginje dr. Ángele Piskernik.
Do leta 2024 se bo v seriji zvrstilo še pet slovenskih znanstvenic.
»Z novo serijo priložnostnih znamk želimo predstaviti pomembno vlogo in prispevek slovenskih znanstvenic k razvoju znanosti,« je povedal Darko Lončarič z oddelka za tržno komuniciranje in filatelijo Pošte Slovenije. Kot pravi, so poštne znamke, ki jim pravijo tudi male umetnine, velik promotor države, saj prek albumov zbirateljev ali poštnih pošiljk potujejo v skoraj vse države sveta. Poleg promocijske imajo znamke pomembno zgodovinsko in izobraževalno vrednost. »Na poštnih znamkah prikazujemo našo naravno in kulturno dediščino, za nas značilno floro in favno, predstavljamo znamenite Slovenke in Slovence, prav tako z njimi zaznamujemo pomembne domače in tuje obletnice in aktualne dogodke,« pojasnjuje Lončarič.
Botaničarka in priznana naravovarstvenica
Kot prva v seriji Slovenske znanstvenice je predstavljena dr. Angela Piskernik (1886–1967), ki se je rodila v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem in velja za nekoliko spregledano slovensko znanstvenico. Je druga Slovenka z akademskim nazivom iz naravoslovja, bila je botaničarka, mednarodno priznana naravovarstvenica, muzealka, predavateljica in zagovornica ženskih in narodnostnih pravic. Iz naravoslovja je doktorirala na dunajski univerzi leta 1914.
Poleg strokovnih naravoslovnih člankov je pisala tudi o socialnih, ženskih in narodnostnih vprašanjih, napisala več srednješolskih učbenikov in slovarček za nemščino ter izdala prvi slovenski ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Zaslužna je za ustanovitev Triglavskega narodnega parka in za varovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Po njej je Planinska zveza Slovenije poimenovala najvišje priznanje na področju varstva in ohranjanja gorske narave.
Še peterica, ki je pustila pečat
Prihodnje leto bodo na znamki predstavili dr. Amalijo Šimec (1893–1960), bakterio-epidemiologinjo, organizatorico socialne medicine, ki se je rodila v Tržiču. Medicino je študirala na Dunaju do leta 1919. Ko so po prvi svetovni vojni morali vsi nenemški študentje zapustiti fakulteto, je šla na Češko in leto pozneje v Pragi z odliko diplomirala. Z Rockfellerjevo štipendijo se je dve leti izpopolnjevala v socialni medicini v ZDA in Kanadi. Ustanovila je prvo bakteriološko-epidemiološko ustanovo v Ljubljani in leta 1923 enako uredila v Celju.
Ukvarjala se je tudi z infekcijskimi boleznimi živali, ker tedaj še ni bilo veterinarskega bakteriološkega laboratorija. Leta 1922 je znanstveno raziskala bacil paratyphi Hirschfeld. Zadnje kontrolne izsledke ji je preprečilo obolenje za tifusom. Pri raziskovalnem delu se je ranila ob stekleni pipeti in se okužila s klici čiste kulture tifusa. Ta okužba ji je povzročila trajno okvaro srčne mišice. V strokovnih in poljudnoznanstvenih revijah doma in po svetu je objavila številne socialnomedicinske prispevke. Napisala je knjigo Zdravstveni nasveti za družino in dom (Celje, 1935).
V naslednjih letih bodo na znamkah predstavili še na Dunaju rojeno knjižničarko in zgodovinarko dr. Melito Pivec Stele (1894–1973), v Ložah pri Vipavi rojeno kemičarko dr. Ano Mayer Kansky (1895–1962) in filozofinjo, Ljubljančanko dr. Almo Sodnik (1896–1965), serijo pa bodo leta 2024 končali s prvo profesorico za infekcijske bolezni na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Sabino Praprotnik (1898–1986).