Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kamniški vrh čez Planjavo

Silvo Baznik: Vremenska napoved je bolj kisla in temu prilagodiva izbiro ture.

Nad Ljubljano zjutraj sije sonce kljub drugačni napovedi in tako sredi dopoldneva odrineva iz mesta ter se odpeljeva v Stahovico, kjer zavijeva levo in peljeva do Klemenčevega, kjer prečkava potok in parkirava takoj ob mostu. Nekaj korakov greva po cesti in nato stopiva na neoznačeno stezico čez strm travnik v gozd.

Strm breg poskrbi za dobro ogrevanje telesa kljub rahlemu vetru, ki naju spremlja pri vzponu. Iz gozda prestopiva na travnik in višje doseževa kolovoz in po njem prideva do vrat planine. Prestopiva na drugo stran in kmalu zapustiva kolovoz in po stezici preko pašnikov stopiva v vznožje pobočja Planjave (imenovane tudi Pokovše), kjer greva levo v gozd in se hitro vzpneva na odprto travnato pobočje in na rob grebena, kjer se pobočje prevesi proti planini Osredek, midva pa hodiva po rebri navzgor v plesu vetra, ki podi oblake na nebu in zakriva vrhove od Kržišča do Kušutne in občasno pokaže greben Razorja med Krvavcem in Zvohom. Suhe trave plapolajo v vetru, ko stopava po ozki stezici proti vrhu na višini 1243 m, ki ga doseževa po dobri uri in četrt vzpona.

Hitro sva hodila in zato se za par minut ustaviva na vrhu ter nato stopiva z vrha navzdol proti vzhodu. Pogledujeva proti severu v upanju, da se bodo oblaki v vetru vsaj za nekaj trenutkov umaknili z visokih vrhov in se bo odprl pogled na Brano, Kamniško sedlo, Planjavo in druge vrhove. Žal najine želje ostanejo neuslišane.

S Planjave sestopiva na sedelce in pričneva vzpon na vrh 1259 m visokega Kamniškega vrha, ki ga doseževa že v nekaj minutah in se pridruživa par pohodnikom na vrhu. Stopiva nekaj metrov navzdol na razgledno mesto s klopco in kljub vetru narediva odmor.

Medtem so oblaki skoraj popolnoma prekrili nebo in nad Veliko planino je veliko sivine, ki pokriva tudi nebo nad Kamnikom in vse naokoli. Ko se okrepčava in narediva kopico fotografij, se odpraviva z vrha po strmi stezici do razgledne točke s klopco, pred katero odvijeva desno in prečiva dolgo travnato pobočje gore. Doseževa pobočje z drevesi in melišči, ki ju prečiva in stopiva na pot, ki se pne po robu grape Slevška roža, midva pa stopiva navzdol na pašnike, kjer srečava pohodnika, ki se šele vzpenjata. Veter podi oblake in jih počasi tanjša in sem ter tja ugledava že nekaj jasnine na nebu. Nič ne de, kljub pomanjkanju sonca je hoja prijetna in sem ter tja vidiva še kakšen cvet med travo in listi drevja plapolajo v vetru v svojih lepih jesenskih barvah, ko stopava navzdol proti izhodišču ture.

Še zadnja strmina in sva na cesti. Pod seboj ob potoku zagledava nekaj koz in ko narediva še nekaj korakov navzdol, sva pri avtomobilu, kjer se najina več kot triurna hoja tudi konča.
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti