Uredništvo G-L 17.10.2019 07:29 2175 0

Razor iz Mlinarice

Primož Blaha: Takoj na začetku moram priznati, da sem bil v soboto sploh prvič na Razorju. In kar je še huje: ...

... prav nobenega izgovora nimam za takšno odlašanje. Vendarle gre za enega pomembnejših vrhov v Julijcih, ki s svojo izklesano obliko vabi z vseh strani in s svojo višino obeta izredne razglede.

Izbral sem si pristop po dolini Mlinarice, ki izvira tik pod Razorjem in se mi je zdela precej logična smer. Kljub temu nisem zasledil zapisov o vzponih s te strani, presenetljivo glede na lepote in razgibanost poti. Resda ob Mlinarici ni markacij, a pot od 38. ovinka skozi gozd je lepo uhojena in dobro sledljiva. Mene je zjutraj zvabilo glasno žuborenje potoka, da sem šel naravnost nekaj minut in prišel do lepih tolmunov. Nato pa nazaj, kjer je slabih sto metrov od cestarske bajte malo slabše viden odcep poti.

Pot poteka nad potokom in udobno pripelje iz gozda, kjer navdušijo razgledi na izredno divji svet pod grebenom Kanceljnov ter seveda na mogočna Razor in Planjo nad zatrepom doline. Nad gozdom je pot slabše vidna in manj udobna po meliščih, a so v pomoč možici, še višje pa se teren strmeje vzpne po brezpotnih travah v dobro vidni smeri proti Škrbini, pod katero sem stopil na markirano pot z Vršiča.

Pot kmalu zavije v skalnat in mrakoben svet ter se vzpne po dolgi polici do sončnega sedla Planja. Po hladni senci me je do vrha sonce dobro pogrelo, pogreli pa so seveda tudi širni razgledi, ki jih je ponujal ta čudovit jesenski dan. Čez čas sem se vendarle odpravil nazaj in se spotoma povzpel še na sosednjo Planjo, ki je tako blizu, da o tem ni niti za pomišljati. Za konec me je čakal še povratek po isti poti, po sončni in že kar vroči dolini, z osvežilno Mlinarico pri roki. Lepa tura v samotni dolini.

Primož Blaha, 14.10.2019
Razor iz Mlinarice