VEČER, Kronika: V gozdarski delovni nesreči umrl alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar 
VEČER, 17.09.2019
Pri gozdarski delovni nesreči na domačem Jezerskem se je smrtno ponesrečil Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar, ki je leta 2000 smučal z vrha Mt. Everesta. Alpinistični smučar se je že kot otrok zapisal hribom in snegu. Kako bi tudi drugače, na domačem Jezerskem imajo v izobilju le to dvoje.
Od prvih korakov, ki jih je kot sin legendarnega oskrbnika Andreja Karničarja naredil v okolici Češke koče, do danes je opravil več kot 1800 alpinističnih vzponov in strmih smučanj. V Evropi izstopata njegova smučarska spusta čez severovzhodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna, je pa tudi avtor najtežje presmučane alpinistične smeri v Sloveniji - Fritsch-Lindenbach, ki je ocenjena z najtežjo, sedmo stopnjo. Je prvi Slovenec, ki je (skupaj z bratom Drejcem) smučal z osemtisočaka, leta 1995 z Anapurne, prvi človek, ki je leta 2000 neprekinjeno smučal z Mount Everesta in presmučal najvišje vrhove vseh sedmih kontinentov.
Naša novinarka Zvezdana Bercko je z alpinistom v intervjuju pogovarjala avgusta 2017, ko takrat 54-letnemu Karničarju projekta K2 ni uspelo izpeljati. Zaradi poškodbe hrbta, ki jo je staknil na začetku odprave, in neprimernih razmer na gori je moral odpravo prekiniti.
Ga sanjate, vas zaradi K2 tlači mora?
"Mora gotovo ne. Zelo rad se ga spomnim. Ampak imam nevtralno stališče do njega, ne odklonilnega, pa tudi ne super navdušujočega po vsem, kar se je dogajalo. K2 ostaja zelo velika gora, ki še nima izpolnjenega vsega, kar ponuja. Pravzaprav se zame v povezavi s K2 ni nič spremenilo."
S kakšnimi občutki ste se predčasno vrnili domov? Je bilo to razočaranje, žalost, jeza, zagrenjenost? Vendarle je bilo smučanje z druge najvišje gore sveta, z 8611 metrov visokega K2 projekt, ki ste mu namenili lep del življenja.
"Težko je te občutke opisati z definicijami, ki jih poznamo. Mogoče delno praznina, ne vem, če je to razočaranje. Ker se ni dalo, mi ni bilo dano, da bi lahko svojo trmo znesel na breg, čeprav sem si toliko časa prizadeval, se trudil, plezal, dal najboljše od sebe, zaradi tega sem malce tako ... prazen. Škoda se mi zdi. Ker če te ustavijo razmere, če je na hribu res nekaj nepredvidljivega, to vendarle drugače razumeš, kot če pravzaprav spočit izpod gore odideš domov." (Celoten intervju preberite v Večeru)
Osem pogumnih mož, med njimi štirje Korošci, se je 10. maja odpravilo na pot proti Aljaski. Za cilj so si zadali smučanje z Denalija, najvišje gore v Severni Ameriki. Ekipa, na čelu katere je bil alpinist in ekstremni smučar Davo Karničar, je na Aljasko odpotovala z namenom, da poleg smučanja z 6.190 metrov visokega Denalija posnamejo tudi del dokumentarnega filma o Karničarjevi gorniški poti. Cilj odprave je bil smučanje članov z vrha gore. A ni šlo vse tako gladko kot bi si želeli, saj so morali Karničar, Damijan Ambrožič in snemalca Rožle Bregar ter Miha Kačič zaradi poškodbe predčasno sestopiti, pa je meseca maja letos pisal novinar Nejc Strojnik. Gr.G. (Celoten prispevek preberite v Večeru). Foto: Robert Balen in osebni arhiv D. Karničarja
VEČER, 17.09.2019 ob 11.37: Alpinistični kolegi se spominjajo Dava Karničarja: "Bil je človek neizmerne energije"
Ob tragični izgubi velikega človeka, ki je ob vseh izjemnih dosežkih navdihoval še z osebnostjo, še več razsežnosti njegovega delovanja.
"Vedno je šel do konca," pravi alpinist Tone Škarja, ki ga na Karničarja veže več spominov.
Zvrstili so se odzivi na vest o tragični smrti slovenskega alpinista in ekstremnega alpskega smučarja Dava Karničarja, pretresena je slovenska javnost, ki je nepojmljivo izgubo alpinista sprejela z velikim obžalovanjem. Zapisan v slovensko in svetovno zgodovino je hkrati kot kolega in prijatelj po besedah alpinistov zaznamoval tudi njihova življenja in marsikdaj navdihnil z neizmerno vztrajnostjo in ljubeznijo do tega, kar je počel.
Učitelj v svetu alpinizma
Da je s svojimi dosežki, ki jih je zaradi velikega obsega težko strniti, storil veliko, včasih tudi nepredstavljivo, pravi koroški alpinist Grega Lačen. Na Karničarja ga vežejo spomini, ko se je sam odpravil na prvo odpravo v letu 1998: "Šli smo na Daulagiri, sedmo najvišjo goro na svetu. Mi smo bili še čisti vajenci, on pa nam je predajal znanje." Ne samo to, da je bil ekstremni smučar, doma z Jezerskega, v svetu alpinizma velikokrat učitelj, ki je kolegom predajal tehnično znanje, Lačen izpostavlja, da so ga navdihovale še druge lastnosti. "Bil je človek neizmerne energije, izžareval je posebno moč. Prepričan je bil o vseh stvareh, ki se jih je loteval," nadaljuje Lačen, ki je ob vesti, da je kolega s številnih odprav, v zadnjem času pa so se videvali zlasti na domačih vrhovih, življenje izgubil v delovni nesreči v domačem gozdu, pretresen. "To, kar se je zgodilo, je res šok. Da kaj takšnega doleti prav tiste ljudi, ki so dali čez res nevarne stvari, preplezali težke zadeve, in na koncu se zgodi to. Ampak veliko dobrim alpinistom se je že zgodilo, da življenja niso izgubili tam, kjer so se najbolj izpostavljali, temveč v okoliščinah, v katerih niso domači," dodaja Lačen. Še en Korošec, Jurij Gorjanc, pove, da je ob alpinističnem kolegu spoznal več življenjskih stvari, med drugim tudi, kaj pomeni biti osredotočen in predan: "Povezana sva preko gora, preko njegove družine in preko molitve. Za te izkušnje mu ne bom nikoli dovolj hvaležen."
Karničar je opravil več kot 1800 alpinističnih vzponov in strmih smučanj, prve korake pa naredil v okolici Češke koče, kjer sta kot oskrbnika delala njegova starša.
Te posebne spomine hrani alpinist Viki Grošelj, ki je družino poznal že takrat, ko se je Davo usmeril v alpsko smučanje, bil član slovenske smučarske reprezentance, nato je bil tudi serviser. Da ga je prav delovanje na več področjih pripeljalo do izjemnih uspehov, pove Grošelj. "Vse te prvine, ki so pomembne za ekstremnega smučarja, je nato združil. Bil je dober alpinist, dober smučar in poznavalec tehnologije," dodaja Grošelj.
Zaljubljen v smučanje vedno šel do konca
Pretresen nato Grošelj še zbere nekaj misli, nepozabno je zanj leto 1995, ko je Karničar skupaj z bratom Drejcem smučal z osemtisočaka Anapurne. "Dan po tem, ko je prišel v bazni tabor, je poskrbel za brata. S Tonetom Škarjo, ki je vodil odpravo, sva prišla do sklepa, da je bil idealna prispodoba za vrhunskega člana odprave," je povedal Grošelj in izpostavil, da se je vsega loteval enako zavzeto, dosegal vrhunske uspehe in bil tik za tem na voljo za kakršnokoli delo. Prav to izpostavlja Škarja, ki pravi, da je bila vztrajnost lastnost, ki je Dava Karničarja krasila najbolj. "Bil je vztrajen in zaljubljen v to smučanje. Vedno je šel do konca," pravi Škarja. Se pa po njegovih besedah zdi, da se je po številnih podvigih, tudi po težavah, ki jih je imel s hrbtom, ali neurjih, viharjih in drugih težkih okoliščinah, ko kdaj ni uspelo, kot so si zamislili v začetku, zaustavilo v letu 2009. Takrat sta s kolegom Francem Oderlapom načrtovala Karničarjev smučarski spust z druge najvišje himalajske gore K2 in se pred tem odpravila še v Nepal, kjer sta na manj zahtevnem terenu opravila preizkus opreme. A pripetilo se je najhuje, Oderlap se je pri vzponu poškodoval in kasneje umrl. "To je bila zanj točka preloma," meni Škarja. Smučarski spust z Everesta v letu 2000, podvigi v naših in evropskih gorah ..., vse to so dosežki, za katere se sogovorniki strinjajo, da jih je težko, če ne nemogoče preseči. A najbolj seva spomin na izjemnega človeka, ki je tudi v najtežjih situacijah videl rešitve in se pod težo neugodnih razmer nikdar ni zares vdal.
Žana Vertačnik