Janez Pikon 12.09.2019 05:29 3214 0

Mi2 na Triglav

Janez Pikon: Izjemni razgledi po panoramsko obsijani deželi in ožarjeno obarvanih gora še dodatno polepšajo praznični vzpon.

Dogovor je stekel že sredi vročih poletnih dni, da bi v septembru tudi midva zopet obiskala Triglav. Franci Lapajne me je za njegov že dokaj visoki osebni praznik pozval, da se mu pridružim in skupaj osvojiva najvišjo goro Julijskih Alp. Proti večeru me pokliče in hitro stečejo priprave za zgodnji jutranji odhod. V sredo zjutraj, 4. septembra, se po dogovoru odpraviva s Pokljuke na Triglav. Začneva s parkirišča pod planino Konjščica in še v temi doseževa gorski travnik s stanovi in sirarno, ter nadaljujeva preko vpetega Žbetovca na krnico Jezerce in višje sedlo Studorski preval. Nagrajena sva bila s prelepimi razgledi in veličastnimi pogledi na vsej dolgi poti. Obsijana pobočja gora z jutranjim soncem nama še dodatno polepšajo najino nadaljevanje preko obsežnih gorskih travnikov široke in visoke planine Zgornji Tosc. Kmalu doseževa Vodnikovo kočo nad planino Velo polje, kjer naju najprej pričaka številna čreda ovac v pobočju gorskega miru in drzne lepote pod izpostavljeno goro Vernar ob sedlu Bohinjska vratca.

Pristopiva po stezi do kamnitih »štapc« pod goro Cesar in se vzpneva na široki gorski pašnik Konjsko sedlo. Jugozahodno nadaljujeva z vzponom po melišču Kalvarija v smeri Dom Planika pod Triglavom. Krajši počitek si privoščiva na travniku ob koči in pripraviva vse potrebno za nadaljevanje v varovano steno. Adrenalinski in ne preveč težavni vzpon ob jeklenici hitro pripomore k znanemu in prijetnemu občutku za čas, ki ga vsakič podoživljamo v stenah. Skalno pobočje se po začetno stmi steni kmalu položi in doseževa Mali Triglav, kjer začetna varovala zapustiva ob steni nad globokim prepadom. Vzhodno vstopiva na razgledni greben in dlje nad strmo steno, kjer so zopet v pomoč nameščeni klini in jeklenica. Privoščiva si različnih pogledov s krajšimi postanki na zares slikovitem grebenu, zahodno v smeri vrha Triglava, katere visoka gora se nama po vsakem koraku vse bolj predstavlja v nepredstavljivi popolnosti. Nekoliko kasneje naju manj strmo vzpenjanje po varovanem grebenu privede do varoval v vršnem grebenu, kjer strmina popusti, dosežemo najvišjo točko in vrh Triglava. Ob Aljaževem stolpu si seževa v roke in se poveseliva vzpona s panoramskim razgledom na Julijske Alpe.

Poleg naju tudi maloštevilni planinci dlje časa vztrajajo na vrhu očaka, obsijanega s toplimi sončnimi žarki, z mnogo dobre volje, tudi midva dlje posediva. Spuščanje pričneva severovzhodno v smeri Triglavskega doma na Kredarici in nadaljujeva spuščanje preko Konjskega prevala do Vodnikovega doma na Velem polju v popoldanskem času. Krajših premorov si privoščiva na omenjenih planinskih kočah in se pozno popoldan vrneva na Pokljuko.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon