Gorenjski glas, Maja Bertoncelj: ... a ostaja v športu
Turni smučar in gorski tekač Nejc Kuhar je končal svojo dolgoletno tekmovalno športno pot, na kateri je dosegel številne uspehe in oral ledino slovenskega tekmovalnega turnega smučanja na visoki ravni. »Mojim naslednikom je sedaj lažje,« pravi. Šport še naprej ostala del njegovega življenja.
Tržič – V začetku marca se je na tekmi v turnem smučanju Zelenica Ski Raid z drugim mestom od tekmovalnega športa poslovil 33-letni Nejc Kuhar, dolga leta naš najboljši turni smučar in odličen gorski tekač. Še lani je na evropskem prvenstvu v turnem smučanju osvojil 13. mesto v disciplini vertical in dvajseto mesto v individual, bil v obeh disciplinah tudi državni prvak, znova zmagal na Teku na Grintovec in bil tretji na Vertikal kilometru v Canazeiu v Italiji. Kot pravi, so njegove sanje uspeti v tem, česar se je lotil.
V tekmovalnem športu je bil uspešen.
Odločili ste se za konec tekmovalne kariere. Kaj to pomeni z vidika vaše nadaljnje športne aktivnosti?
»Bolj kot ne je to preklop v glavi, da nisem več tekmovalno usmerjen v vsakodnevni trening. Zadnjih 15 let sem treniral po šestkrat na teden – ne glede na vreme. Gorski tek in turno smučanje nista dvoranska športa in ni bilo vedno lahko. Odločitev ni prišla čez noč. Zorela je že kar dobro leto, morda celo dve. Časa mi primanjkuje na vseh področjih. Zadnjih nekaj let sem lovil vsako minuto. Bil je čas, da rečem, da je tekmovalnega športa na takšni ravni dovolj. Ta odločitev seveda ne pomeni, da se ne bom več ukvarjal s športom. Šport je bil in bo ostal del mojega življenja.«
Vas bomo na tekmi še kdaj videli?
»To puščam odprto. Ne bom rekel, da me nikoli več ne boste videli na tekmi, ker se zarečenega kruha največ poje. Za zdaj pa nimam nobene želje.«
Ste turni smučar in gorski tekač. V prvi vrsti ...
»V osnovi sem se vedno imel za turnega smučarja in tudi ves trening je bil osredotočen na to. Veliko bolj uživam pozimi, komaj čakam sneg, dobre razmere, da grem s smučmi v hribe. Turno smučanje je bil vedno moj prvi šport, poleti pa ga je za trening dobro dopolnjeval gorski tek in kot nekakšna motivacija so bile tudi tekme.«
Lahko rečeva, da ste prvi slovenski turni smučar, ki je na ta šport začel gledati v bolj profesionalnem smislu?
»Od mojega 18., 19. leta je bil trening zelo osredotočen. Začela sva sodelovati s trenerjem Iztokom Cukjatijem. Deset let mi je pomagal, da sem prišel do takšnega nivoja, zadnjih pet let pa sem treniral bolj kot ne po svojih občutkih. S trenerjem sva začela drugače jemati turno smučanje, ga odkrivala na novo. Prej se pri nas z njim ni nihče ukvarjal na takšnem nivoju. Veliko je bilo preskušanja. Po 15 letih je znanja toliko, da bi verjetno sedaj od začetka delal čisto drugače, kot sem takrat, napredoval bi hitreje. Spremenil se je tudi sam sistem treninga. Časi se spreminjajo, tudi znanja o športu ... Veseli me, da sva odkrila veliko novih stvari, da je sedaj mojim naslednikom lažje.«
Zelo uspešno gre po vaši poti Luka Kovačič.
»Upam, da bo vztrajal čim dlje. Vem pa, da ni lahko. V turnem smučanju je v Sloveniji zaradi razmer, pogojev za trening zelo zahtevno doseči nivo, da si lahko konkurenčen v mednarodni konkurenci. Luka ima možnost nastopiti tudi na olimpijskih igrah. Deset let je mlajši od mene in mislim, da bomo v tem času tudi turno smučanje že videli na olimpijskih igrah.«
Vaša najljubša turna smuka?
»Prihajam iz Kokre, doma pa sem sedaj v Kovorju pri Tržiču, tako da me na Zelenici lahko videvate praktično vsak dan. Imam naštudiran vsak meter pobočij. Vedno najdem linije, terene, ki mi ustrezajo. Z veseljem pa grem tudi kam drugam. Pozimi, če poznaš razmere in hribe, lahko na vsakem terenu najdeš idealne pogoje in najlepšo turno smuko.«
Prelomnice, uspehi v karieri, ki bi jih posebej omenili?
»V turnem smučanju prehod iz mlajše članske v člansko kategorijo, ko sem uspel z nekaj uvrstitvami med najboljših deset, kar mi je prineslo sponzorje, ki so me spremljali zadnjih deset let in mi sploh omogočili, da sem se toliko časa lahko ukvarjal s tem športom na takšni ravni. Dosegel sem nivo, ki sem ga z leti nadgrajeval in dosegel številne uspehe doma in v tujini. Zadnjih pet let nekega rezultatskega napredka ni bilo več, čeprav sem fizično in tudi sicer ogromno napredoval še. Mednarodna konkurenca je vsako leto večja, močnejša. Iz poletnega dela pa bi omenil zmago na tekmi Dolomites Vertical Kilometer v Canazeju, kjer sem premagal številne odlične gorske tekače, in seveda prvo zmago v gorskem Teku na Grintovec. Zanj sem od mladih nog rekel, da bom tam enkrat zmagal. Uspelo mi je, in to v močni mednarodni konkurenci. Na ta rezultata sem zelo ponosen.«
Če se vrneva k turnemu smučanju: kako gledate na njegov razvoj, število udeležencev na tekmovanjih ne raste?
»Razmah klasičnega turnega smučanja je iz leta v leto ogromen, z njim se ukvarja vedno več ljudi, tudi sam pa iščem odgovore, zakaj se tekmovalna zvrst ne razvije do te mere, kot se razvija na primer tekmovalni trail tek. Tekmovalno turno smučanje je specifičen, tehničen šport. Tisti, ki imajo motivacijo, se mu veliko posvečajo in tekmujejo, drugi so usmerjeni predvsem samo v uživanje v hribih. Razlog je tudi v tem, da je oprema za klasično turno smučanje povsem nekaj drugega kot za tekmovalno. Stanje, kakršno je pri nas, opažam tudi v tujini. Fenomen je le Italija, ki ima ogromno bazo tekmovalcev in jih že v mladinskih kategorijah do 18 let na državnih prvenstvih nastopa po več sto. Je pa v tem edina. Kar se drugih držav tiče, bi se zanimanje za tekmovalno turno smučanje znalo povečati, če bo postalo olimpijski šport.«
Ostajate v športu. Kaj vam še zapolnjuje čas?
»Služba, zaposlen sem kot poslovodja v športni trgovini, in čim več časa skušam preživeti z družino, z dvema majhnima otrokoma. Imam še številne projekte predvsem v turnem smučanju, kot so organizacija tekem, tečaji ... Od ustanovitve sem tudi predsednik Društva za razvoj turnega smučanja.«
Zanimivo, da ste po izobrazbi univerzitetni diplomirani geograf.
»Res, da sem v drugih vodah, ni mi pa niti malo žal, da sem študiral geografijo. Študij ti da drugačen pogled na svet, znanje, ki ga brez tega ne usvojiš. Pomagal mi je tudi v tej službi in mi bo zagotovo tudi v prihodnosti.«