Primorski dnevnik: Kjer je želja, tam je pot | Na zimskem pohodu Arihova peč | PZS opozarja na plenjenje gorskih rastlin
Predavanje ...
Kjer je želja, tam je pot
Tako je zgodbo štirih slovenskih jadralnih padalcev, ki so se avgusta 2014 z vso potrebno opremo vzpenjali proti vrhu Mont Blanca in nato z višine 4810 metrov poleteli v dolino, povzel vodja odprave, sicer predsednik, novogoriškega društva jadralnih padalcev Polet, Damjan Preglej.
Prav Pregelj, ki se z jadralnim padalstvom ukvarja že 23 let, je bil tudi pobudnik podviga. Dolgo je sanjal o vzponu na Mont Blanc in ko se je že skoraj sprijaznil z mislijo, da bodo ostale le sanje, mu je uspelo zbrati ekipo navdušencev za gorniško zamišljeno odpravo. S časom se je ideja razvila, se nadgradila in dobila je tudi jadralno-padalski zaključek.
Začele so se priprave in intenzivni treningi zagretih planincev. Na pot sc je podala sedemčlanska ekipa oprtana z 20 kilogramskimi nahrbtniki, opravila planinski del vzpona do koče Gouter (3885 m), pa še alpinističnega do vrha gore. Polet nad oblake pa se je posrečil le štirim članom, saj se je po približno pol ure ugodnega vremena veter okrepil in drugi del skupine je moral sestopiti peš. Občutke o nepozabnem poletu z Mont Blanca je vodja odprave strnil takole: »Ko poletiš čez ledeniške razpoke in jezike, nad gorami, višjimi od 2.000 metrov, ki na videz nimajo nobene višine, občutiš brezčasnost. Takrat vidiš, kako majhen si in kaj vse lahko kljub temu dosežeš. Začutiš energijo, ki je v zraku in je pozitivna, saj v teh višinah ni prostora za slabo energijo. Ze v gorah je tako, kaj šele nad njimi.«
Enkratno zgodbo o dvodnevnem vzponu in pol ure trajajočem poletu z vrha najvišje gore v Evropski uniji, bo Damjan Pregelj z nekaterimi člani ekipe, na povabilo Slovenskega planinskega društva Trst, posredoval tudi tržaškim planincem, alpinistom in ljubiteljem gora. Predavanje bo v torek, 12. marca, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Začetek ob 20.30.
Na zimskem pohodu Arihova peč
pozdravili že nad 15.000 udeležencev
Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo »Rož« iz Šentjakoba v Rožu so preteklo nedeljo že 41. priredili zimski pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo pri Šentjakobu v Rožu na (avstrijskem) Koroškem. Prireditev ob sončnem vremenu in odličnimi pogoji, je letos potekala predvsem v znamenju posebnega jubileja. Na pohodu, ki že več kot štiri desetletja združuje Slovence in Slovenke iz celotnega prostora Alpe-Jadran, so pozdravili 15.000 udeleženca v zgodovini tega pohoda Dragico Novak-Trkman (PD Ljubljana Matica), ki je ob tej priložnosti prejela tudi lep knjižni dar, posebno diplomo in iskrene čestitke organizatorjev. Pohoda se je udeležila prvič.
Častni gost na pohodu je bil letos minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, ki si je ob tej priložnosti tudi ogledal leta 2010 obnovljen oz. rekonstruiran partizanski bunker pod mogočno Arihovo pečjo v zahodnih Karavankah. Skupno se je letošnjega pohoda udeležilo nad 300 pohodnikov s Koroške, Slovenije in tudi iz slovenskega zamejstva v Italiji.
Pohodniki so se s Polanca na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu vzpenjali najprej do partizanskega bunkerja, nato na kočo Slovenskega planinskega društva Celovec na Bleščeči (s 1.080 m nadmorske višine najvišje točke pohoda) ter se nato, mimo Ressmannove lovske koče, spustili nazaj v dolino do Polanca. Tu jih je čakala družabnost ob jedači in pijači, vsak udeleženec pa je po opravljenem pohodu prejel tudi diplomo za udeležbo. (il)
PZS opozarja na problematiko plenjenja gorskih rastlin
V Planinski zvezi Slovenije opozarjajo na problematiko plenjenja in uničevanja gorskih rastlin. Na zadnjih rastiščih redke in ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter posebnem rastišču encijana na Lovrencu se namreč kljub varovanju z ograjo in prostovoljci dogaja načrtno izkopavanje in ropanje rastlin, kar je kaznivo, so povedali. Velikonočnica v Boletini na Boču se že razcveta, Clusijev svišč (encijan) bo na Lovrencu zacvetel aprila. Planinska organizacija želi po besedah njenega predsednika Jožeta Rovana pri ohranjanju narave, tudi planinskega cvetja, delovati preventivno. »Leta 1898 je cesar Franc Jožef podpisal zakon za zaščito planike in Blagajevega volčina. Leto pozneje pa je sodišče Janeza Rekarja iz Mojstrane 'radi ruvanja planik' obsodilo na šest ur zapora. 120 let pozneje pa sta dve skoraj simbolni slovenski cvetlici, velikonočnica na Boču in v Boletini pri Ponikvi ter Clusijev svišč na Lovrencu, pred izginotjem,« je na današnji novinarski konferenci opozoril Rovan. Kljub predpisom, informativnim tablam na lokacijah, varovalni ograji in fizičnemu varovanju se plenjenje in uničevanje nadaljuje, je dejal in se vprašal, ali bo na vrsti sajenje plastičnih cvetov. Na ozemlju Slovenije je poznanih 3200 rastlinskih vrst, na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je navedenih 727vrst, številne med njuni so zavarovane gorske rastline, je pojasnil Dušan Klenovšek, ki je strokovni svetovalec komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije (PZS) in varuh gorske narave pri Planinskem društvu Lisca Sevnica.
Uredba o zavarovanihprostoživečih rastlinskih vrstah po njegovih besedah prepoveduje zavestno uničevanje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin in ogrožanje obstoja teh vrstna njihovem naravnem območju razširjenosti. Globa za kršitelje v skladu z zakonom o ohranjanju narave znaša od 200 do 1000 evrov. Kljub zakonodaji, informativnim tablam, osveščanju obiskovalcev in čuvajev, se plenjenje teh rastlin po navedbah Klenovška nadaljuje. »Da so slovenske gore raj za plenilce gorskega cvetja, je odmevalo ob primeru Angleža Toma Mitchella, podjetnega lovca na rastline. Primer večjega plenjenja encijana so oktobra 2017 opazili na Lovrencu, in sicer 60 izkopnih mest, ki kažejo na organizirano ropanje te. zavarovane rastline, kar je kaznivo dejanje,« je poudaril in pohvalil hitro odzivnost policije. Zato v Boletini in na Boču, kjer ravnokar začenja cveteti velikonočnica, organizirajo tudi dežurstva, da bi ohranili to ogroženo rastlinsko vrsto, ki cveti le še na štirih rastiščih v Sloveniji.
»Policija največkrat reagira na prijave, ki jih prejme,« je dejala. V letu 2017 so obravnavali tatvino zvončkov v ljubljanskem botaničnem vrtu, odkrili so tudi prodajalca z Gorenjske, ki je ruval zavarovane zvončke in jih prodajal po spletu v tujino, kjer njihove sadike dosegajo zelo visoke cene, konec leta 2017 pa so se ukvarjali še s primerom izruvanja encijanov.