Bojan Ambrožič: ... Begunjščica in Triangel
Končno so tudi na naših hribih dobre smučarske razmere. Vendar ker dan prebijem v službi, sem se odpravil na nočno turno smuko. Cilj ture je bil presmučati Begunjščico po Šentanskem plazu.
Ko sem se pripeljal na Ljubelj, je bilo najbolj zgornje parkirišče že povsem polno. To priča o popularnosti turnega smučanja. Ko sem parkiral, sem samo pograbil nahrbtnik in se takoj zapodil v klanec proti Zelenici. V nahrbtniku sem tovoril veliko preveč opreme za to turo. Vendar se mi je preveč mudilo, da bi opremo racionaliziral. V nahrbtniku sem imel tisto, kar imam pozimi vedno (t. j. mddr. lavinski trojček, vetrne hlače, dve puhovki, cepin, dereze, dve kokakoli …). Razlog zakaj se mi je tako mudilo pa je bil v tem, da je kolega Erazem štartal že pol ure pred mano in sem ga moral čim prej ujeti.
Snega je na Zelenici trenutno več kot dovolj. Proga pa je lepo poratrakirana. V klanec sem navil tempo tako hitro, kot sem le mogel. Erazma sem končno ujel nekje na polovici Šentanskega plazu (glejte Relive). Nato sem namestil srenače, da je bil vzpon prek skorjastega snega manj naporen. Šentanski plaz je v celoti lepo zalit. Enako velja tudi za izstopno grapo, ki je zelo pogosto spihana do kopne podlage. Spihan je bil le vršni greben Begunjščice.
Ob najinem prihodu na Veliki vrh sva lahko uživala v čudovitem sončnem zahodu. Nato pa je sledila priprava na spust. Smuka po Šentanskem plazu je bila odlična in ena sama uživanja.
Kako pa sem kaj videl smučati ponoči? Hkrati sem svetil z dvema naglavnima svetilkama. In sicer s svetilko Petzel Tikka RXP, s katero sem si zaradi njenega zelo širokega snopa svetil direktno pod smuče in z LED Lenser NEO 10R, s katero sem svetil daleč naprej pred sabo. Moram reči, da sem na ta način videl precej bolje, kot marsikateri dan podnevi, ko je bilo oblačno. Dobra vidljivost in odličen sneg pa sta mi tudi v popolni temi omogočala hitrosti smučanja prek 40 km/h.
Ravno ko sem vas navdušen in poln adrenalina prismučal nazaj do avta, pa je mimo pripeljal ratrak. Prijazni voznik mi je ponudil, da me zapelje na Zelenico. Take ponudbe seveda nisem mogel odkloniti. Hvala! Ker sem se tako zelo udobno in hitro pripeljal do Doma na Zelenici, sem se odločil, da se (peš) vzpnem še na Triangel. To je bila odločitev, ki jo nisem obžaloval, saj je bila smuka v dolino spet odlična. Med drevesi, pa sem našel še nekaj metrov nedotaknjenega pršiča.
Skupno sem se torej na lasten pogon vzpel za 1160 višinskih metrov, smučal sem pa 1650 višincev. Poleg turnosmučarskih gazi sta gazi (za pešce) narejeni tako čez Šetanski plaz, kot tudi skozi Centralno grapo.