Janez Pikon: Izjemno težak pristop na vrh, ta sodi med gorske posebneže ob Črni prsti, močno je poraščen, težje dostopen tudi. 
Zahodno ob neprehodnem vrhu je nekoč udobna steza vodila pohodnike še sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, priljubljen prehod na sedlo Preval, ter preko sosednjega Rušnega vrha na vedno priljubljeni vrh Črne prsti. Južno nad Čednkovo glavo (1542 m) in zahodno ob Rušnem vrhu (1768 m), kjer gosto ruševje na poraščenem sedlu Preval ob gorskem travniku južnega pobočja, strmo izstopa poraščeni Šoštar (Kontni vrh, 1646 m) nedostopni in samotni vrh. Njegovo golo teme izstopa nad gosto poraščenostjo severnega pobočja. Strmi gorski travnik južnega pobočja pa tudi ne dovoli lagodnega pristopa na samotni in ne obiskani gorski vrh.
Odločim se in povzpnem se zahodno po robu med gorskim travnikom in visokim rušjem. Kasneje varno že izginem med gosto rušje, kjer si pomagam z oprijemi debelih vej in počasi napredujem navkreber. Nekako osemdeset metrov je potrebno nadaljevati z vzpenjanjem med smolnatimi oprijemi in debelimi vejami. Razredčeno vejevje mi že da slutiti, da izstopam iz gostega in smolnatega vejevja, ter dosežem vršni travnik in golo teme ne obiskanega vrha nad prepadnim ostenjem južno pod menoj. Najprej se malo razgledam potem se spustim še vzhodno v smeri nižjega Oltarja kjer takoj opazim, da je pristop še težji in bolj strm po gorskem travniku južno ali vzhodno na goro. Sedim in razmišljam na toplem soncu, vesel sem, da mi je gora dovolila pristop in razgledovanje po verjetno najbolj nedotaknjeni naravi v Julijskih Alpah. Približno po eni uri posedanja in razgledovanja sestopim v obratni smeri. Sestopanje je lažje, saj kar plavam po močnih vejah, katere se mi upogibajo in spuščajo, tako mi olajšajo vračanje na sedlo Preval. Dokaj hitro sem na grebenu in že izstopim iz smolnatega gozdička, ter varno nadaljujem nižje nad Čednkovo glavo do označene steze, ki me vodi nižje na Rauharsko planino in v dolino.
Manjše rastišče Alpske možine (kraljica Alp, planin) in ostalega planinskega cvetja je opaziti na prisojnem grebenu in visokogorskem kamnitem travniku. Vrhovi si od zahoda Črne prsti proti vzhodu do sedla Vrh Bače sledijo: Črna prst, (1844 m), sedlo Čez Suho (1760 m), Rušni vrh (1768 m), sedlo Preval (1590 m), Šoštar ali Kontni vrh (1646 m), sedlo Kal (Na Kalu, 1362 m), Krevl (žig za vrh Koble, 1515 m), Kobla (1498 m), Šance (1350 m), Vrhe (Vrše, 1374 m) in sedlo Vrh Bače (1273 m).
Po Spodnje Bohinjskih gorah je nekoč potekala državna meja. Veliko teh sledi najdemo povsod, mejni kamni, bunkerji in kasarne s sledmi zgodovine. Pogled nanje nam sprožijo misel, kaj vse se je tu dogajalo v času gradnje teh utrdb in bunkerjev zgrajenih med obema vojnama. Prekinjene in poraščene sledi vojaških poti so še vedno vidne po celotnem južnem pobočju in širše, ki so vodile od sedla Vrh Bače, južno pod Bisagarjevim rovtom, Koblo, strmih pobočij Krevl, sedla Na Kalu, Šoštarja, sedla Preval in Rušnega vrha do sedla Suha, vzhodno pod Črno prstjo.
Janez Pikon