... niso vse, so pa veliko - Polet.delo.si - Klemen Dolenc
Polet: Pohodnik se obuje
Pohodniški čevlji bodo nosili veliko težo na pogosto grobem, razbrazdanem terenu, zato morajo zagotoviti dober oprijem in stabilen korak. Pozorni bodimo na podplat. Številni prisegajo na znameniti vibram, ki ga je izumil italijanski alpinist Vitale Bramani ob tragični nesreči svojih prijateljev davnega leta 1935. Zanesljiv oprijem na terenu nam zagotavlja tudi podplat Contragrip.
Ture se največkrat začenjajo zgodaj zjutraj in pogosto končujejo v poznem popoldnevu, zato je tudi udobje pomemben dejavnik. Vzeti si je torej treba dovolj časa, ko preizkušamo čevelj. S seboj imejmo nogavice, ki jih bomo nosili na turi. Vzemimo si dovolj časa za pomerjanje. Eno je kratek sprehod po ravnih tleh trgovine, kjer se nam hitro zazdi, da je vse v redu. Nekaj povsem drugega pa je celodnevno lomastenje navkreber po travnatih, skalnatih, s koreninami viharnikov prepredenih poteh. Ali pa denimo ekspresni sestop po melišču, ko so noge že močno utrujene. Na večurni turi si vsekakor želimo dobro zaščito pred zunanjimi udarci kamenja in vlago. Zagotavljajo nam jo sodobni materiali, vgrajeni v lupino čevlja, ki preprečujejo dovajanje zunanje vlage in hkrati odvajajo notranjo. Ojačitve bodo zagotovile kar najdaljši rok trajanja obutve.
Tudi v poletju nas zlasti na severnih pobočjih gora pogosto pričakajo strma snežišča, večkrat s smrtno nevarnim iztekom. Za prečenje strmejših snežišč si bomo raje izbrali čevlje iz nekoliko višjega cenovnega razreda, ki so bolj togi, hkrati pa nam omogočajo hitro in udobno namestitev polavtomatskih ali avtomatskih derez. Pri prečenju snežišč z derezami na nogah je treba pospraviti palice v nahrbtnik in v roke vzeti cepin. Zavedajmo se, da je za ustavljanje ob zdrsu ključna hitra, nagonska reakcija, ki se je bomo naučili na ustreznih tečajih v organizaciji usposobljenih planinskih kadrov. Če ne znamo uporabljati opreme, si raje priskrbimo spremstvo gorskega vodnika.
Čevlji niso vse!
Za varno in prijetno doživljanje gorskega sveta bomo poleg primerne obutve potrebovali še drugo ustrezno opremo. To v grobem delimo na osebno (oblačila in obutev), zaščitno, tehnično in preostalo. Kaj bomo vzeli s seboj, se odločimo v skladu z zahtevnostjo našega cilja in razmerami na poti. Širši seznam pa mora poleg hrane in pijače vsebovati naslednjo opremo:
● Oblačila in obutev: pohodni čevlji, nogavice, spodnje perilo, dolge pohodne hlače, aktivne športne majice z dolgim in kratkim rokavom, flis, jakna iz goreteksa, topla kapa in rokavice.
● Zaščitna oprema: prva pomoč, čelada, zaščitna aluminijasta folija, čelna svetilka, sončna očala, zaščitna krema, večnamenski nož.
● Tehnična oprema: nahrbtnik 35–40 l, pohodne palice, plezalni pas, samovarovalni komplet, dereze, cepin, kompas, čelna svetilka, GPS.
● Druga oprema: mobilni telefon, zemljevid, fotoaparat.
Še nekaj nasvetov, preden se odpravimo na turo
– Že prej se pozanimajmo o razmerah na načrtovani poti, vremenski napovedi, zahtevnosti poti, možnostih umika, če gre kaj narobe. Zavedajmo se, da bomo tudi v poletnih mesecih našli strma snežišča, ki jih bomo varno lahko prečkali le z derezami in cepinom;
– ocenimo, ali smo turi dorasli, ali imamo potrebno opremo in jo znamo uporabljati (poznamo npr. tehniko ustavljanja s cepinom ob zdrsu, uporabo samovarovalnega kompleta ipd.), ali smo dovolj fizično in psihično pripravljeni in izkušeni;
– tudi v vročem dnevu sredi poletja s seboj vzemimo topla oblačila (tudi kapo in rokavice!);
– v gore pojdimo v družbi: ob kakršnih koli nevšečnostih bomo težave laže reševali;
– ob nesreči pokličimo številko 112, zavarujmo sebe in druge ter počakajmo na pomoč.
Ljubitelji pohodništva se najraje pogovarjajo o pohodnih turah, seveda. Takoj na drugem mestu pa najraje opravljajo čevlje, ki jih nesejo do želenih ciljev.
Pohodni čevelj je težko izbrati. Časi so taki, ko na trgu ni več samo ene vrste čevljev za vsa različna stopala. Danes, ko vstopimo v prodajalno pohodnih čevljev hitro opazimo, da bo izbira težka. In ker smo pravi ljubitelji pohodništva, ne gledamo toliko na ceno ampak nas bolj zanima, kako se bosta naši nogi počutila v novih čevljih. Znanost? Skoraj bi lahko prikimali. Tehnologija je skupaj z znanostjo ogromno pripomogla k izdelavi k celi vrsti pohodniških čevljev. Danes lahko izbiramo med čevlji za lažje terene, med čevlje za srednje in med čevlji za zahtevne terene. Pa smo tam! Mi pa hodimo povsod, nas največ reče. Kaj pa zdaj? Gremo lepo po vrsti …
Pri podplatih še vedno prevladuje »kralj podplatov«, ki se mu reče vibram. To je tisti rumeni znakec na podlpaltu. Če ga imate na svojih »pohodkah«, ste lahko srečni. Če ga nimate, pa morate bolje pogledati, mogoče imate kako enako kvalitetno konkurenčno podplatno gumo. Vibram podplate uporablja kar osem od desetih proizvajalcev. Statistika, ki vse pove, kajne? Pri izdelavi ostalega dela čevlja pa danes skoraj ni več razlik. Še vedno se veliko uporablja usnje ali kombinacija usnja, tekstila in ostalih »žlahtnih« umetnih materialov. V pohodnih čevljih nam ne sme drseti in nogi se ne smeta potiti. To vemo vsi. Pohodniškega čevlja, ne smemo čutiti na nogah. To pomeni, da izbrati pravi čevelj niti ni tako lahko opravilo. Poplava ponudbe iz celega sveta, kjer je nizka cena edini prepoznavni znak, nas je danes precej zmedla. Za toliko, kolikor jaz hodim, je hitro vsak hribovski čevelj dober! Kakšna zmota. Torej, ostanimo Slovenci vendar ne zato, ker moramo kupiti poceni ampak zato, ker moramo kupiti dobro in poceni. Hribovski čevelj je naš »zaščitni znak« in bolje je kupiti »ornk« čevelj in dati nekaj več evrov kot pa pasti na trgovske limanice nizkih cen. Pohodnik se po čevljih spozna…in seveda po prehojeni poti, da nas ne bo zaneslo v materialistične griče!
Čevlje za lažje terene boste prepoznali po njihovi mehkobi, zračnosti, udobnosti, višini in lahkosti. Praviloma jim pravimo nizki ali polvisoki čevlji namenjeni izletom, pohajkovanju, trekingu in podobnim občasnim dejavnostmi. Njihovi podplati so udobnejši in bolj oblazinjeni, ter mehkejši od modelov za srednje ali težje terene. Nimajo dodatne varovalne gume in narejeni so iz lahkih ter zelo zračnih materialov.
Čevlji za srednje terene boste še vedno ločili od tistih za zahtevne terene, ker so na videz »lažji« manj okorni, nižji in imajo tudi nižje podplate. Ti čevlji so najpriljubljenejši pri pohodnikih, ki ne hodijo samo na občasne izlete oziroma med tistimi, ki so rajši v sredogorju kot pa na »hišnih« hribčkih. So tudi bolj trdi od prej opisanih, višji in imajo bolj grob ter trši podplat.
Čevlji za zahtevne terene so videti kot »pancerji« na vezalke. Segajo čez gležnje, videti so najtežji med vsemi pohodnimi čevlji. Največji poudarek ni samo na kvaliteti podplata temveč tudi na kvaliteti materiala iz katerega je narejen preostali del čevlja. Taki čevlji morajo biti najboljše kvalitete, ker v sredogorju in visokogorju ni »heca«. Praviloma tudi težko dobimo slab čevelj za zahtevne terene, ker Slovenski trgovci so že tako osveščeni, da vedo, kaj gornik v najtežjih pogojih mora imeti obuto.
Naš nasvet je, da se pri nakupu pohodniških čevljev dobro pogovorite s strokovnjakom. Izberite si specializirano prodajalno obutve in vzemite si čas za nakup. Bodite pozorni na ves čevelj in ne samo na podplate. Ugotovite, kakšno je vaše stopalo kajti danes je pohodnih čevljev toliko vrst koliko je podplatov, torej najmanj tri vrste. Pronatorske podplate imajo tisti ljudje, ki hodijo na »X«. Pri hoji stopalo ob tla zadeva z zunanjim delom, nato se teža prenese na notranji del in na koncu pride do pretirane pronacije, ker se stopalo zvrne navznoter. Supinatorji hodijo na »O«, ker se njihovo stopalo zvrača navzven. Seveda, obstajajo tudi stopala z normalnim lokom vendar je takih veliko manj kot pa si mislimo. Te tri delitve so že stalnica med tekaškimi copati vendar vse več proizvajalcev pohodnih čevljev izdelujejo za vsak podplat svoj čevelj. In to skoraj dobesedno…