Gorenjski glas - Marjana Ahačič: Ustanova Avgusta Delavca je v Slovenskem planinskem muzeju pripravila spominski večer
... s priložnostno razstavo o utrinkih iz življenja Avgusta Delavca, planinca, alpinista in gorskega reševalca, neutrudnega skrbnika Triglavske planinske zbirke, predhodnice današnjega Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.
Enajstega decembra bo minilo natanko sto let, kar je bil leta 1918 na Dovjem rojen Avgust Delavec, človek, ki je s svojim delom dal pomemben pečat razvoju planinstva na Dovjem in v Mojstrani ter širšem slovenskem prostoru.
»Kot alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik je bil med tistimi, ki so po drugi svetovni vojni spet vzpostavili delovanje Planinskega društva Dovje - Mojstrana, ustanovili samostojno postajo gorske reševalne službe in alpinistični odsek v društvu ter z neumornim delom pri obnovi in vzdrževanju najprej Staničeve koče in kasneje Aljaževega doma postavili kadrovske, vsebinske in materialne pogoje za uspešen razvoj društva,« je njegov pomen za razvoj slovenskega planinstva povzel domačin Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije. »Pomemben je tudi njegov prispevek k postavitvi spomenika Jakobu Aljažu na Dovjem. S svojim sistematičnim zbiranjem zgodovinskega gradiva na področju planinstva pa je odločilno prispeval k odprtju Triglavske muzejske zbirke, ki je kljub nasprotovanju - tudi nekaterih planinskih veličin - postala vsebinski temelj, na katerem je nastal Slovenski planinski muzej.
Ustanova Avgusta Delavca je v Slovenskem planinskem muzeju pripravila spominski večer s priložnostno razstavo o utrinkih iz njegovega življenja, nekateri njegovi prijatelji in sodelavci pa so spregovorili o skupnih podvigih in izkušnjah. »Kot otrok je bil pastir in njegovi prvi stiki s hribi so se zgodili prav skozi pastirsko šolo,« je povedal Miro Eržen. »Morda se je zato še v poznih letih tako rad odpravil na Dovško Babo...«
Leta 1936 se je vpisal v kmetijsko šolo, štirideset let kasneje pa se je upokojil kot obratovodja podružnice podjetja Lip v Mojstrani. V domače planinsko društvo se je vključil že kmalu po koncu druge svetovne vojne, bil aktivne pri novoustanovljenem alpinističnem odseku in gorski reševalni službi, ki ji je ostal zvest tudi, ko se sam ni več aktivno udeleževal akcij. »Ko smo se po končani akciji vrnili v dolino, nas je Gustl vedno čakal tam,« se spominja Janez Brojan.
Že v petdesetih letih se je z domačih hribov podal v tujino; s Stankom Klinarjem sta se leta 1959 odpravila na Veliki Klek / Grossglockner, Klavdij Mlekuž je pripovedoval, kako drugačna od današnjih je bila njuna odprava na Mont Blanc, v posebno lepem spominu pa ga imajo planinci iz Prekmurja, s katerimi se je odpravil na številna planinska popotovanja doma in v tujini.
Janez Bizjak, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka, se rad spominja, kako je nastajala Triglavska planinska zbirka, predhodnica današnjega Slovenskega planinskega muzeja. »Leta 1983 smo začeli iz nič; jaz sem pisal, on pa je sam izdeloval kubuse, na katere smo postavili vitrine.« Leto kasneje je bila zbirka tudi uradno odprta in Gustl je izpustil marsikateri planinski podvig samo zato, ker je tako resno in predano jemal svoje delo skrbnika zbirke.
»Vseskozi je bil nagnjen k raziskovanju zgodovine. Ideja o tem, da potrebujemo slovenski planinski muzej, je stara več kot sto let. Interesov o tem, kje bi muzej stal, je bilo veliko, Avgustu Delavcu pa gre velika zasluga za to, da danes stoji prav v Mojstrani,« so prepričani Delavčevi planinski sopotniki.
Marjana Ahačič