Večer, priloga Počitnice - Barbara Gavez Volčjak: Drugi najbolj zeleni jadranski otok ob nižjih temperaturah ponuja veliko možnosti za …
… hojo in kolesarjenje, vedno bolj priljubljeno pa je raziskovanje obale s kajakom.
V suhih jesenskih dnevih brez burje je lahko čudovit tudi oddih na katerem od jadranskih otokov. Turistov je manj, zato je manj gneče na cesti in v restavracijah, več pa je tudi možnosti, da najdete apartma ali sobo tik ob morju. Tako vas jutranji pogled skozi okno navda z energijo za vso zimo. In nikakršne bojazni ni, da na dopustu ne bi imeli kaj početi. Hrvaška ne ponuja zgolj kopanja v morju in poletnih športnih dogodivščin na gladini in pod njo. Bolj radovedni in podjetni turisti z nekaj športnega duha še posebno spomladi in jeseni najdejo obilo priložnosti za gibanje in raziskovanje.
DO SKRITIH KOTIČKOV S KAJAKOM
Na otoku Rabu denimo vabijo k trem dejavnostim, za katere so jesenske temperature vsekakor primernejše od poletnih. Poleg že tradicionalnih, pohodništva in kolesarjenja, je zadnja leta priljubljeno kajakaštvo, s katerim je mogoče raziskovati najbolj skrite kotičke otoka. Vse do konca oktobra je mogoče na tridnevnih vodenih turah odkrivati neobljudene obale, malo obiskane jame in skrite plaže. Vse, kar potrebujete, spravite v neprepustno vrečo v kajaku, zgrabite veslo in se z drugimi kajakaši odpravite na pot. Dovolj moči v rokah je sicer pogoj, ki ga morate izpolnjevati za varno udeležbo na turi, a poplačani boste z neprecenljivo izkušnjo.
Kolesarje na Rabu vabijo bodisi na gozdne poti polotoka Kalifront bodisi na vzpetine onkraj asfaltnih cest, kjer se na makadamskih poteh najbolje obnesejo gorska kolesa. Kalifront je znan po obsežnih nasadih zimzelenega hrasta črnike, ki segajo vse do obale. Rab za Mljetom velja za drugi najbolj zeleni hrvaški otok. Zahtevnejši kolesarji se lahko preizkusijo na poteh po otoških vzpetinah, med katerimi je najvišji vrh 408 metrov visoki Kamenjak, na katerega pa vodi zgolj asfaltna cesta. V gostilni na vrhu vam, kot v vsaki pravi planinski koči, postrežejo tudi s pristno domačo jedjo na žlico.
POTI SKOZI NEOKRNJENO NARAVO
Zakaj govorimo o planinski koči? Kamenjak je približno na sredini rabske planinske poti, skupno dolge 22 kilometrov, ki vodi po grebenu otoka, od Mišnjaka najugovzhodu do Loparja na severozahodu. Pohodnikom ponuja slikovite razglede na Velebitski kanal, deloma pa poteka po nedotaknjeni naravi, v katero človek še ni posegel. Poleg te so na Rabu še tri Premužičeve steze: ena na Kalifrontu, druga z obale do vrha Kamenjaka, tretja pa vodi od Supetarske Drage skozi dolino Fruga do Loparja. Na otoku pa je še veliko krajših sprehajalnih poti, tako da se za vse stopnje telesne pripravljenosti kaj najde. Da se ne izgubite, pa lahko v turističnih informacijskih centrih kupite zemljevid ali najamete vodiča.
Barbara Gavez Volčjak
KDO JE BIL ANTE PREMUŽIČ
Gozdarski inženir in ministrski svetnik, rojen v Slavonskem Brodu leta 1889, je najbolj znan kot tvorec planinske poti čez severni in srednji Velebit v 30. letih preteklega stoletja, ki se po njem imenuje Premužičeva steza. Zasnoval pa je tudi poti po Plitviških jezerih, Rabu, Mljetu in Krku. Vseživljenjski tesen stik z naravo mu je očitno koristil, saj je dočakal 90 let, umrl leta 1979 v Zagrebu.
POZNATE ŠKRAPING?
Tako se imenuje treking, kije kombinacija plezanja, skakanja, teka, hoje in orientacije v naravi. Ime je dobil po kraškem pojavu škrapi, ki pomeni razpoko v apnenčasti skali. Namenjen je bolje telesno pripravljenim in nekoliko pustolovsko navdahnjenim pohodnikom, saj poteka po ostrih skalah in gostem grmovju. Na poti je treba obiti brezna, se potegniti skozi razpoke, izogibati skalovju in se na vse načine znajti na brezpotjih.