Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Triglav brez stolpa še bolj obiskan

Nedeljski dnevnik - Franc Maleiner: V Nedeljskem dnevniku (19. 9. 2018) se oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici pritožuje nad težavami,

... visokimi obratovalnimi stroški in hudim smradom, ki jih povzročajo neurejene, slabo delujoče sanitarije tega doma. Žal to velja tudi za druge planinske koče in domove.

S strokovnim člankom: »Zbiranje in odstranitev odpadnih vod v gorah« sem v Gradbenem vestniku (1/2008) skušal (žal očitno zaman) obširno informirati predvsem slovensko gradbeno stroko o tej strokovno ekstremno zahtevni problematiki, jo opozoriti na tuje strokovno znanje in praktične izkušnje, prikazati izvedbene možnosti, kakor tudi navesti škodljive ekološke posledice nepravilnega načrtovanja ali nezadostnega delovanja sanitarnih naprav. Ta s strani uredništva precej skrajšani, prirejeni ter ustrezno obdelani članek je znatno kasneje objavil tudi Planinski vestnik (10/2017). Zaradi omejene dolžine mojega današnjega prispevka naj le na kratko navedem nekaj temeljnih zahtev oziroma težav pri načrtovanju ter delovanju teh naprav v tem skrajno zahtevnem visokogorskem okolju:

- Občasno, sunkovito in ekstremno nihanje števila obiskovalcev v kratkih sezonskih obdobjih lepega vremena, predvsem koncem tednov, med počitnicami ali med prazniki itd. z ekstremnimi obtežbenimi ter količinskimi konicami onesnažitev. - Hitro ter ekstremno nihanje dnevnih, nočnih ter sezonskih temperatur, s pojavi kratkotrajnih ter dolgotrajnih vremenskih sprememb, z nastopajočimi daljšimi obdobji delnih in celotnih zamrznitev naprav itd.

- Zelo omejeni viri tekoče porabne vode ter potrebne energije za delovanje teh naprav.

- Ekološko omejene ter stroškovno izredno drage možnosti neškodljivega vračanja sestavin v naravni tokokrog ali drugačnih načinov odstranitev »pridelkov« sanitarnih naprav (škodljivo »pregnojenje« zelo občutljivega visokogorskega okolja, draga odstranitev oziroma transport odpadkov in odvišnjega blata itd.) itd.

Namesto ustreznega strokovnega znanja, pristopa in praktičnih izkušenj, se v slovenskem visokogorju neodgovorno uporabljajo običajni, v tem okolju zelo slabo ali celo nedelujoči načini in sistemi zbiranja, odvajanja, čiščenja ter odstranjevanja gospodinjskih in sanitarnih onesnaženj, ki ustrezajo ter zmorejo izločati zgolj nizke in enakomerne biološke ter hidravlične obtežbe, pri stalnih temperaturah medija iznad 12 °C. V teh izjemno zahtevnih visokogorskih okoliščinah se ravno tako nesmiselno izvajajo zgolj najcenejše investicijske rešitve, medtem ko so okolju prijazno, pravilno in obstojno delovanje teh naprav, kaj šele optimalni obratovalni stroški, le hudo postranskega pomena. Žal premoremo tudi na tem področju vse preveč »strokovnjakov«, ki so prepričani, da vse vedo, znajo in vse obvladajo. Že dr. France Prešeren je nekoč zaman opozarjal: »Le čevlje sodi naj kopitar ...« Namesto razmetavanj sredstev v po naših gorah raztresenih popolnoma nepotrebnih okoli 40 bivakov (z »naravnimi« sanitarijami), bi slovenskim goram ter planincem znatno bolj koristila preusmeritev teh sredstev v ustrezno ureditev kvalitetnih in okolju prijaznih sanitarij v hudo obiskanih planinskih kočah in gostiščih. Očitno tudi nismo bili sposobni v ta namen pridobiti ustreznih evropskih finančnih sredstev. Nikjer v tujih Alpah mi namreč ni znano podobno aktivno »omejevanje« in odganjanje planinskih pohodnikov s pomočjo smradu.

Primer posledic takega onesnaženja okolja je najbolj očiten ob pogledih in v primerjavi kvalitete vode v čistem gorskem jezercu tik iznad Koče pri Triglavskih jezerih ter v zaraščeni, zamuljeni jezerski mlakuži neposredno izpod nje. Končno že od nekdaj velja: »Sanitarije so izkaznica vsakega doma in gostišča!«
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom.

03.10.2018

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46047

Novosti