Kibubazin: Kar nekaj slovenskih vrhov je, ob katerih se je človeška domišljija v pradavnini zagledala predvsem v eno značilnost ...
... njihovo velikost. In ker ta v povezavi z gorami še zdaleč ni za odmet, jim jo je vpisala tudi v ime.
Veliki vrh v grebenu Polovnika (1768 m)
Eden od osrednjih vrhov v primorskem grebenu Polovnika, zaradi katerega Soča med Bovcem in Kobaridom dela tako dolg ovinek. Le nekaj metrov je nižji od najvišjega Krasjega vrha, ker pa nanj ne vodi označena pot, je precej manj obiskan. Najhitrejši vzpon je iz Magozda po stari mulatjeri oz. lovski poti, ki vodi po strmih južnih travah in čez planino Dolec. Poseben posladek za brezpotnike je grebensko prečenje celotnega Polovnika, najbolj mikavno prav v jesenskih dneh.
Veliki vrh v Rombonu (2208 m)
Najvišji med našimi Velikimi vrhovi je bolj znan kar kot Rombon, gora-muzej norije iz prve svetovne vojne. Vzpon nanj je res velika stvar, saj je izhodišče v Bovški kotlini tako zelo nizko. Posebej osupljiva pa je njegova severna plat nad divjo dolino Možnice.
Veliki vrh v Begunjščici (2060 m)
Ali ste vedeli, da je Begunjščica dejansko ime masiva, najvišja točka v njem pa je Veliki vrh? Eden najlažjih - čeprav še zdaleč ne nedolžnih - slovenskih dvatisočakov je dostopen iz številnih smeri, največ obiskovalcev pa se spotoma ustavi v koči na Robleku.
Veliki vrh v Košuti (2088 m)
Karavanški predstavnik Velikih vrhov je nemara najbolj znan. Najzahodnejši dvatisočak v dolgem grebenu Košute je po travnati južni strani dostopen brez večjih težav, pot pa še olajša prijazna planinska postojanka na Kofcah. Kdor želi več, ga lahko obišče s severa, po zavarovani poti s Hajnževega sedla.
Veliki vrh nad Završnikom (968 m)
S Košuto je povezan še en Veliki vrh, le da ta tiči v stranskem grebenu, ki pripelje iz Tržiča prek sedla Kal na Kofce. Markirana pot vodi malo pod njim, par korakov do razglednega vrha pa vseeno toplo priporočamo.
Veliki vrh v grebenu Kočne (1742 m)
Preden divji severozahodni greben Kočne obmolkne v globinah Jezerskega, še zadnjič zakolca na pretežno poraščenem Velikem vrhu. Čeprav se zdi skromen v primerjavi z višjo okolico, ga ne gre podcenjevati. Markirana pot nanj iz Makekove Kočne je precej strma in naporna, razgled z vrha pa vreden vsega truda.
Veliki vrh na Dleskovški planoti (2110 m)
Nad Dleskovško planoto na vzhodu Kamniško-Savinjskih Alp kraljuje dvoglavi Veliki vrh, ki mu družbo dela malenkost višja "sestrica", Velika Zelenica (2114 m). Na južno stran je razmeroma blag, na severno pa prepada z razbitim ostenjem. Cenjen je med turnimi smučarji in jamarji, saj je v njegovih globinah kar nekaj impresivnih brezen. Označena pot, ki v pretežni meri sledi markacijam proti Korošici in Ojstrici, se nanj dvigne po zahodnih pobočjih.
In še ...
Velikih vrhov je še veliko, so pa manj znani, poraščeni in nerazgledni ali pa nanje ne pripeljejo označene poti. V grebenu karavanškega Štegovnika je gozdnati Veliki vrh (1634 m), dostopen po lahkem brezpotju. Veliki vrh (1539 m) v poraščenem grebenu med Logarsko dolino in Matkovim kotom je rezerviran za sladokusce in zbiralce vrhov, ki so kos strmemu brezpotju, rušju in popolni samoti. Na Velikem vrhu (1165 m) nad Mežiško dolino so oddajniki, zato je z bližnjega Šumahovega sedla nanj le kratek skok po kolovozu. Tudi na Velikem vrhu (881 m) na Lajšah južno od Cerknega so oddajniki in cerkvica. Najvišja točka občine Štore je Veliki vrh nad Svetino (807 m), poraščen in poseljen skoraj do vrha.
Veliki vrh (568 m) v masivu Rašice severno od Ljubljane si še najlažje zapomnimo po bližnji Markonovi jami, ne prav daleč, nad Ihanom, pa je še en, ravno tako gozdnat Veliki vrh (419 m). Najbolj po morju pa diši Veliki vrh (463 m) v Črnih hribih, širokem grebenu, ki poteka med Krasom in Vipavsko dolino, na katerega pridemo po označeni poti z zahodno ležečega Cerja.