Dnevnik - Petra Mlakar: ... in se na Triglav podali iz Bohinja
Letošnja 240-letnica prvega označenega pristopa na Triglav mineva s številnimi dogodki. Namenjena ji je tudi jubilejna pot prvopristopnikov. Na organizirani pohod po njej se je danes v spremstvu gorskih vodnikov in reševalcev podala druga in hkrati zadnja letošnja skupina pohodnikov.
V Savici, rojstni vasi Štefana Rožiča, enega od štirih mož, ki so se pred 240 leti povzpeli na Triglav, je bilo danes zjutraj živahno. Skupina približno 30 pohodnikov se je skupaj z gorskimi vodniki in bohinjskimi gorskimi reševalci odpravljala na dolgo pot proti Triglavu. Za 22-letnega Žiga iz Mengša je bil to prvi vzpon na Triglav. Tudi sicer nima prav dosti izkušenj s hribolazenjem, a se je pred pohodom zanašal na svojo mladost in dobro splošno telesno pripravljenost.
»Prijavila me je babica,« je povedal in dodal, da bo moral pohod na očaka zagotovo še kdaj ponoviti, saj bi ga bilo dobro občudovati tudi z Aljaževim stolpom na vrhu, ki pa je zaradi popravila trenutno še v dolini. 21-letna Špela iz Domžal, ki je spremljala Žiga, ima več tovrstnih izkušenj, pa tudi na vrhu Triglava je stala že pri rosnih devetih letih.
Na pot odšli zato, ker je nekaj posebnega
Kmalu se je izkazalo, da je Žigova babica, Ljerka Komar, na pohod prijavila kar sedem udeležencev. »Zato, da bodo videli, kako je videti pot prvopristopnikov,« je pojasnila. Ko se je ozrla naokoli, je ugotovila, da je verjetno pri 76 letih med najstarejšimi v skupini. Če bo šlo vse po načrtih, bo na Triglavu že triindvajsetič. »Po tej poti pa še nisem šla. Zanima me tudi, kako je vrh videti brez Aljaževega stolpa,« je omenila pred odhodom.
Med tistimi, ki so se v skupini znašli po njeni zaslugi, je tudi Franci Pozvek, 63-letnik iz Ljubljane. »Najzanimiveje se mi zdi to, da gremo po poti prvopristopnikov, po kateri še nisem hodil, čeprav sem bil večkrat na Triglavu, tudi pozimi. Kot poznam zgodovino, naj bi šli štirje možje na vrh z ledenika na greben, kar danes ni več mogoče. Kljub vsemu se veselim poti s Kredarice na vrh,« je pristavil.
Za to, da se je v skupini znašla 32-letna Kylie, Američanka, ki živi v Avstraliji, pa je kriv njen slovenski gostitelj, pri katerem počitnikuje. »Rada hodim v gore in povedala sem mu, da se nameravam povzpeti na Triglav, zato mi je predlagal ta pohod. Medtem sem se poučila o pomembni obletnici, ob Bohinjskem jezeru sem si ogledala Spomenik štirim srčnim možem, upam pa, da bom tudi med potjo izvedela kakšno zanimivost iz zgodovine. Prav zato je tudi zame, ki nisem od tu, ta pohod nekaj posebnega,« je priznala.
Ne tekmujejo, kdo bo prvi na vrhu
Preden so se pohodniki podali proti prvi znamenitosti, Rožičevi rojstni hiši, je vodja pohoda in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar udeležence opozoril, da jih čaka lep in zahteven dvodnevni pohod, na katerem se jim ne bo mudilo do Triglava, pač pa bodo hodili zložno. Opozoril jih je na skrb za lastno varnost in opisal pot: »Prvi dan nas čaka približno osem ur hoje. Iz Savice bomo skozi Senožeta krenili v Srednjo vas, na Uskovnico, namesto čez planino Konjščica, kot smo šli z julijskimi pohodniki, pa bomo tokrat krenili čez planino Trsje, kjer so šli po vsej verjetnosti tudi prvopristopniki.«
Današnji dan so pohodniki končali v Vodnikovem domu, kjer so prespali, današnji vzpon na vrh Triglava in sestop v dolino pa bodo krojile vremenske razmere, saj Šolar opozarja, da je varnost na prvem mestu. Za današnji dan, ko načrtujejo tudi sestop v dolino, je Šolar napovedal dobrih 12 ur hoje.
»Ko smo organizatorji (PZS, Turizem Bohinj ter planinski društvi Srednja vas in Bohinjska Bistrica, op. p.) jubilejni pohod načrtovali, smo se odločili, da ga bomo pripravili zunaj vrhunca sezone, saj je takrat Triglav preveč oblegan,« pravi Šolar. Pot pa se bo dalo prehoditi tudi pozneje, pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki se je prav tako pridružil pohodnikom. »Sprva smo mislili, da jo bomo pripravili samo za letošnje jubilejno leto, a smo se odločili, da pot ostane tudi za prihodnje pohodnike. Tako poskušamo obiskovalce opozoriti, da je v hribe primerneje iti iz doline, kot pa se čim dlje peljati z avtomobilom,« poudarja.
V skalo vrezali svoje začetnice
Prvi dokumentirani vzpon na Triglav so 26. avgusta 1778 opravili štirje domačini iz Bohinja: rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz vzpona so v skalo vklesali svoje začetnice in začetnice lastnika bohinjskih fužin, barona Žige Zoisa, ki jim je za pogumno odpravo obljubil nagrado.
Spomenik štirim srčnim možem, kot so jih poimenovali, so postavili v Ribčevem Lazu, in sicer leta 1978 ob 200. obletnici prvega zapisanega vzpona na Triglav. Je delo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki je postavil tudi spomenik Zlatorogu ob Bohinjskem jezeru. Po spletnih virih sodeč je spomenik visok 2864 milimetrov, kar pomeni, da je natančno 1000-krat manjši od Triglava. Podobno kot je zdaj Triglav brez Aljaževega stolpa, je bil tudi Ribčev Laz nekaj časa brez spomenika, saj so ga strokovnjaki prenavljali in ga aprila letos ponovno postavili na svoje mesto.