Bogdan Kladnik je skupaj z Igorjem Krevljem leta 1989 raziskoval korita Mlinarice v Trenti. 
Bogdan Kladnik: dopolnilo!
25.09.18: Bogdan Kladnik
Včeraj sem govoril z Iztokom Mavričem, Bovčanom in enim od prvopristopnikov v Klomi. Zdaj je znanega še nekaj več o zgodovini "osvajanja" soteske:
Leta 1996 so vstopili (julija ali avgusta, se ne spomni) v sotesko Klomo iz Trebišne (greben/sedlo nad Trebiškim dolom med Zadnjiškim Ozebnikom in Veliko Glavo), se spustili tako kot midva čez strmo melišče in gozd, dosegli izvir Klome na višini 1.250 m in se spustili čez prvi slap (skupne višine 109 m - meritve še niso čisto potrjene).
Sidrišče, ki je nad prvim slapom in za katerega sva mislila, da je delo francoskih jamarjev, je tako njihovo.
Prehodili so že skoraj vso sotesko/grapo (ki jo je za slabih 2 km), a je med enim od krajših spustov po vrvi Marko nesrečno padel s hrbtom na oster kamen in si pri tem poškodoval hrbtno vretence.
Ker ga je med nadaljnjimi spusti hrbet preveč bolel, so izplezali iz soteske čez levo steno (gledano navzdol - se pravi steno Malega Vršovca), kar je bilo precej zahtevno in težavno.
Moralno jim tako brez dvoma pripada "čast" prvopristopnikov (teh za katere vemo zdaj, verjetno pa je bilo poskusov še več). Če se Marko ne bi poškodoval, bi sigurno prišli tudi čez preostale slapove in zadnji del soteske.
V športnem smislu sva jo midva verjetno prehodila prva, a se jim pred njihovim dosežkom lahko samo klanjava. Kar me veseli je to, da smo jo prvi prehodili Slovenci, in ne tujci.
Z Iztokom Cencičem sva se odločila, da prvi, najvišji slap v Klomi poimenujeva po Marku (ki je bil krasna oseba in prijatelj) in se tako zdaj imenuje Markov slap. Ob višji vodi se bomo še enkrat spustili čezenj, ga poslikali in ponovno izmerili, in tako bo imel Marko spomenik, ki si ga zasluži.
V oktobru pa bomo skupaj s prvopristopniki-domačini naredili foto in video predstavitev soteske Klome v Bovcu in tako enkrat za vselej poštimali vse zgodovinske podatke.
Udeleženci akcije leta 1996: Marko Čar, Roman Kravanja, Darjo Muznik, Jani Mavrič, Aleš Mavrič, Iztok Mavrič
To naj bi veljalo za začetek soteskanja v Sloveniji. Dva dni za tem se je Bogdan še sam spustil skozi Mlinarico z namenom izmere in izrisa slapov. Njegov naslednji cilj je bil iti skozi sotesko Kloma, a je misel o pogledu nanjo kmalu opustil.
Čakala ga je naslednjih 29 let, vse do danes.
Soteska Kloma do danes ni samevala, saj je bilo precej alpinistov, jamarjev in soteskarjev, ki so želeli skozi, a so končali že na začetku. Tako se je mit o nedostopnosti in neprehodnosti Klome samo še stopnjeval.
Letos avgusta sta se Bogdan ter njegov prijatelj Iztok Cencič ob pogledu na veličastno sotesko odločila, da ponovita poskus.
Začela sta z intenzivnimi pripravami in treningi. Četudi sta oba soteskarja, sta to vzela predvsem kot jamarski podvig, saj je veliko uporabljene tehnike povsem primerljive tej v jamah. Njun cilj je bil izrisati in izmeriti sotesko ter eventuelne jame, ki so se videle v spodnjih delih korit ter hkrati dokazati ali ovreči mit o najvišjem slapu v Sloveniji – 128 metrski slap Kloma, ki naj bi bil v spodnjem delu korit.
Po večkratnem fotografiranju iz različnih kotov ter primerjanju višin in vseh dostopnih podatkov, pa je bilo upravičeno pričakovati v zgornjem delu soteske tudi precej višje slapove. V žlebu na desni strani, ki se začne nekje na višini 1400 metrov, bi bil slap lahko visok tudi 200-300 metrov.
Že ta možnost je izbor opreme za spust precej otežila.
22. avgusta sta se Klome lotila prvič. Iz Trente sta se odpravila skozi dolino Lepoč do lovske koče v Trebiškem doli, a sta pod težo 35 kilogramskih nahrbtnikov klonila malo nad kočo. Deponirala sta jo pod ruševje, je nekaj vzela nazaj, da jo menjata za drugo ter šla nazaj v dolino.
Za razliko od vseh ostalih sotesk v Sloveniji, ki so večinoma lahko dostopne v vsega pol ure, vzame dostop do Klome 8-9 ur - samo prve tri ure po udobni muljeteri, nato pa še čakajo trentarska brezpotja, kar izvedbo časovno in fizično močno oteži.
28. avgusta je Bogdan sam (ker je bil Iztok službeno odstoten) znosil opremo težko (50 – 60 kg) čez pobočja do grebena. Opremo zavito v vreče za smeti, je spravil pod macesne ter med rušjem po dolgotrajnem iskanju našel prehod v dolino Klome.
Nekaj dni za tem je bila situacija obrnjena in čas je imel le Iztok, zato je preiskal in fotografiral spodnji del soteske, dostopne iz vasi Na logu (TNP).
Vmesne dni sta nabavljala in urejala opremo ter 13. avgusta ponovno odšla na izhodišče v Trenti. Nove vrvi in dodatno opremo zanesete kakšnih sto višinskih metrov nad kočo in jo varno spravita pod macesne. Tam ju je počakala do zaključka naskoka.
17. avgusta sta se zgodaj zjutraj odpravila iz Ljubljane. Še vso prejšnjo noč pa sta sortirala in preverjala opremo, tako da sta se na velik podvig odpravila neprespana, a neučakana in polna pričakovanj.
Ves dan je bil namenjen prenosu opreme preko pobočja do grebena. Nosila sta del po del. Naprej dva nahrbtnika 50 metrov višje, ju tam pustila, se vrnila po transportki in ju zanesla sto metrov višje. Nato se vrnila po nahrbtnika itd.
In tako sta delala celo popoldne, da sta z vso opremo dosegla greben oziroma kot nekakšno sedelce.
Pozno popoldne sta imela vso opremo na kupu. Našla sta primeren prostor za bivak ter do večera pregledovala in sortirala opremo. Prespala sta v spalkah in bivak vrečah ter vstala že pred šesto zjutraj.
V nahrbtnikih sta pustila vso opremo za bivak ter se začela spuščati vsak z dvema transportkama po ok. 20 kg.
Po strmi travnati grapi sta dosegla začetek melišča in začel se je naporen spust. Globel pod meliščem sta dosegla po 350 višinskih metrih, kjer sta si privoščila kratek počitek in naslednjih 200 metrov ju je čakal zelo strm gozd, skozi katerega se med melišči sicer vije lovska ali gamsja potka, a je s tako težo na hrbtih napredovanje počasno in nevarno.
Zadnjih 50 metrov sta se spustila po vrvi in dosegla šibek, a stalen izvir Klome na višini 1250 metrov.
Sledili so si spusti po 15 in 100 metrov, da sta dosegla strmo grapo, posejano z balvani, po kateri sta se prebijala naslednjih nekaj ur.
Okoli tretje ure popoldne sta dosegla spodnji del soteske s slapovi. Tukaj so korita najožja, v višino se pnejo par sto metrov, tako da so to sedaj najgloblja korita na Slovenskem (doslej korita Kluže ok. 65 m ter korita Mlinarice 80 m).
Sledilo si je par slapov višine do 20 metrov in prispela sta do izhoda iz soteske.
Čeprav sta bila že zunaj, ju je do potke čakala še strma grapa ter par spustov po vrvi.
Spust v številkah:
- pet dostopov za nošnjo opreme ter fotografiranje in pregled soteske
- štart na višini 1.784 m, izhod ok. 700 m = 1100 metrov višinske razlike
- končni spust 12 h, 17 spustov po vrvi
- vrvi 200 m (2 x 50 m, 1 x 100 m), 40 fixov in rink, 2 vrtalni mašini, ročni nabijalni komplet
- radijska postaja, laserski daljinomer, naklonomer, busola, višinomer
- oprema za bivak, prva pomoč, signalne rakete
- maksimalna skrb za varnost: radijska povezava z gorskim reševalcem na izhodu iz soteske, “pokroviteljstvo” JZS, jamarska reševalna ekipa v tihi pripravljenosti, vsi seznanjeni z načrtom ter časovnim planom.
Pripravila Mateja Mazgan