... planincev na Črni prsti 2018 - Olga Zgaga, PD Podbrdo
Čeprav se je na predvečer tradicionalnega srečanja planincev na Črni prsti nebo nad goro razhudilo ne le z nalivom, ampak celo s sodro, je v zgodnjem sobotnem jutru nebesni krov nad gorskimi vršaci zažarel v številnih odtenkih rdeče in naznanjal lep dan.
V planinskem domu Zorka Jelinčiča je bilo vse pripravljeno za sprejem planincev in pohodnikov, ki so se tega dne želeli pokloniti tistim, ki niso zmogli načrtovane poti v gorah pripeljati do cilja.
In ni jih bilo malo. Domačim planincem, pohodnikom in ljubiteljem Črne prsti so se pridružili tisti iz sosednjih planinskih društev, veliko pa je bilo tudi naključnih, ki jih je presenetila dobrodošlica veselih, nasmejanih obrazov in zvokov harmonike, pa tudi tista »za dušo privezat«.
Ob 11. uri je bila v planinskem domu sveta maša za preminule planince, ki jo je daroval župnik iz Sorice Mirko Turk. V srca udeležencev je položil misel, naj bodo spominske table in križi ob poteh na vrhove spomin na poslednje korake, ki so zastali na poti v kraljestvo gora in vabilo k molitvi.
Besedo je povzel predsednik PD Podbrdo Tomaž Štenkler, izrazil zadovoljstvo nad tako pestro množico planincev in izpostavil več dejavnikov, ki so priložili kamenček k tako uspešnemu dnevu.
Najprej je spomnil, da je letošnje srečanje potekalo prav na državni praznik, dan vrnitve Primorske k matični domovini, ko je bila leta 1947 uveljavljena pariška mirovna pogodba. Kaj je to pomenilo za Primorsko, so občutili tudi kraji pod Črno prstjo, saj so bili skupaj z njenim vrhom več kot dve desetletji pod italijansko oblastjo. Poudarjal je, da se še vedno premalo zavedamo, da imamo svojo državo in da se moramo te danosti naučiti globlje ceniti.
Drugi pomemben dogodek za planinski dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti je bila komaj tri dni stara uvrstitev na tretje mesto v akciji NAJ visokogorska planinska postojanka v Sloveniji. Za prejem bronaste medalje je bil izbran med 29 težje dostopnimi planinskimi domovi, ki imajo težje razmere za delo. Zahvalo vsem, ki so glasovali zanj, so planinci PD Podbrdo poslali preko skupinske fotografije z napisom: Hvala za vaš glas!
Nadalje je Tomaž Štenkler z zadovoljstvom in s ponosom preletel letošnjo planinsko sezono, ki se uspešno preveša v jesenski del, ko bodo kočo začeli pripravljati na prezimovanje.
Pohvalil je oskrbniški par Nives Brauner in Dejana Sela, ki je letos sloves Črne prsti utrdil v slovenskem planinskem prostoru kot planinsko destinacijo, ki jo je vredno obiskati. A oskrbniki bi težko dosegali tak uspeh, če ne bi delali v sožitju s prostovoljci, tako s člani PD Podbrdo kot z drugimi domačini, ki svojo goro nosijo v svojih srcih in pomagajo pri oskrbovanju in vzdrževanju doma. Tudi akcija »Na obisk na Črno prst«, ki letos praznuje deseto obletnico izvajanja, je gotovo eden od magnetov, ki vzpodbuja in vabi v svet visokogorskih doživetij.
Žal je letos slabo vreme prvič v zgodovini odplaknilo tek na Črno prst, tako da se planinski dom ni mogel izkazati z gostoljubjem, nad katerim so bili vsako leto navdušeni tekači.
Tokratno srečanje planincev na Črni prsti je dobilo dodano vrednost še z vključitvijo v akcijo Očistimo Slovenijo zadnjič.
Posebno doživetje je obiskovalcem dogodka pripravil član PD Podbrdo in dolgoletni žičničar Simon Drole. Na predvečer srečanja je v knjigo akcije »Na obisk na Črno prst« vpisal letošnji devetinosemdeseti vzpon. Ko pa je seštel vse, ki jih je premagal v času poteka akcije od leta 2009 dalje, jih je zneslo ravno 1000. V prvih treh letih jih je proslavljal 365. V letu 2012 jih je dodal še 111, naslednje leto 66, nato 90, v letu 2015 še 104, v 2016 še 75. Ko jih je v letu 2017 opravil še 100, je prvikrat pomislil, da bi jih seštel. Preostanek do štirimestnega števila je bil njegov cilj za letošnje leto. Ekipa PD Podbrdo, ki je pripravljala sobotno srečanje, ga je presenetila s torto in majico z vpisanim številom vzponov po letih. Na nedeljskem srečanju pa mu je za dosežen rezultat čestital tudi predsednik PD Podbrdo in mu izročil spominsko darilo. Kljub toči čestitk ni imel časa za zdravljice, saj ga je čakalo odgovorno delo speči osemdeset rib, vzgojenih v ribogojnici Slap v Baški grapi, s katerimi PD Podbrdo tradicionalno vsako leto pogosti udeležence srečanja. V brbotajoče vzdušje so se zlivali zvoki harmonike, katere meh je raztegoval Andraž Ambrožič z Grahovega ob Bači, izmenično pa še dva mlada domačina. Kaj drugega bi vzbudili ti zvoki, kot veselje, podkrepljeno s pesmijo, ki so jo rahle sapice več ur raznašale med skalovje in prepade! In obilje radosti, podkrepljeno s tistim navdihujočim občutkom svobode, ki ga doživiš le na vrhu.
Tekst: Olga Zgaga
Foto: Matjaž Trojar