SiolNET - Alenka Teran Košir: ... s kronično boleznijo do pozitivca z visokimi ambicijami
Gregor Selak je 29-letni Škofjeločan, ki s športom kljubuje bolezni. Večkratni državni prvak v mlajših selekcijah in nekdanji član mladinske reprezentance v športnem plezanju, se je po diagnozi multiple skleroze, ki so mu jo zdravniki postavili leta 2014, pri 25 letih, preusmeril v paraplezanje. Z zadnjega svetovnega prvenstva v Parizu leta 2016 se je vrnil z bronom, tudi zdaj so njegovi cilji na SP v Innsbrucku zelo visoki. "Če se vse poklopi," dodaja. Njegovo zdravstveno stanje namreč lahko razburka že vreme.
"Zagotovo se bom uvrstil v finale (vanj se uvrstijo samo štirje tekmovalci, op. a.)," je prepričano zagotavljal po koncu novinarske konference slovenske športne reprezentance, ki se je na svetovno prvenstvo v Innsbruck, nedvomno vrhunec sezone v športnem plezanju, podala močnejša kot kadarkoli prej.
Kruta diagnoza pri 25 letih
Pot, ki jo je prehodil 29-letni Selak, je ena tistih, ki terjajo, da si pred njo snamemo klobuk. Do leta 2014 se je uspešno ukvarjal s športnim plezanjem, na noge je postavil podjetje, ki se ukvarja s čistilnim servisom (Čistilni servis Gre gor je specializiran za čiščenje na višini, op. a.), potem pa ga je pri 25 letih ustavila bolezen.
Hodil, kot bi bil pijan
Sprva so se simptomi kazali v obliki nemoči v levi nogi in težavami s koordinacijo. "Hodil sem, kot bi bil pijan," se je spominjal. "Na začetku se mi je to dogajalo po štiri- do petkrat dnevno."
Selakovo zgodbo si bomo lahko kmalu ogledali tudi v dokumentarnem filmu
Približno pol leta je trajalo, da so zdravniki postavili diagnozo, kronično bolezen multiplo sklerozo (MS), za katero so značilni zagoni bolezni. To pomeni, da bolnik, ki boleha za MS, živi dokaj normalno življenje, nato pa lahko simptomi čez noč izbruhnejo na plano in življenje bolnika se postavi na glavo. Oblike so tako različne, kolikor je različnih bolnikov. "Vsaka MS ima svoj obraz," nam je v enem od intervjujev pojasnila predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo Renata Žohar.
Multipla skleroza je kronična, imunsko vnetna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem. Ta vključuje možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Bolezen je neozdravljiva, a jo je s široko paleto zdravil, ki so na trgu, mogoče obvladovati. Vzrok za izbruh bolezni še ni pojasnjen, med dejavniki tveganja se omenja okolje, kajenje in dedno predispozicijo. Najpogostejši simptomi so oslabljena roka ali noga, dvojni vid, izguba ravnotežja, težave kognitivnega mišljenja, mravljinčenje, velika utrujenost ...
Po dveh letih plezalnega posta nazaj k športni ljubezni
Še nadaljnje leto je trajalo, da se je Selak sprijaznil s situacijo. "Bil sem razvalina," priznava, "ženi sem globoko hvaležen, da me je prenašala."
Po dveh letih plezalnega posta se je znova vrnil k plezanju, dejavnosti, ki mu že od devetega leta pomeni največ.
"Plezanje mi pomeni ogromno. To je edina stvar, ki me osrečuje in kjer sem jaz resnično jaz. To so trenutki, ko pozabim na vse, ko se popolnoma osredotočim samo na smer, ki je pred mano," je v enem od intervjujev za Sportal opisal svojo športno ljubezen, ki jo je pod vodstvom trenerja in nekdanjega selektorja Romana Krajnika začel gojiti kot osnovnošolec v dvorani za športno plezanje Poden v Škofji Loki.
"Pri plezanju se mi bolezen najmanj pozna"
"Mislim, da mi plezanje zelo pomaga. Pomeni namreč, da moram obremenjevati noge, biti pri tem zelo natančen. Pri plezanju se mi bolezen še najmanj pozna," ugotavlja. Se mu pa zato v vsakodnevnem življenju. To je tudi razlog, da razmišlja o invalidski upokojitvi za polovični delovni čas.
Selak je zadnji zagon bolezni doživel konec leta 2015, od takrat naprej pa se ji uspešno upira z zdravili. "Edini simptom je ta, da imam nekaj težav s koordinacijo in da se zelo hitro utrudim. Zato sem toliko bolj vesel, da je program letošnjega svetovnega prvenstva manj zgoščen kot pred dvema letoma. Zdaj imam po torkovih kvalifikacijah dan premora, finale pa je šele v četrtek (13. 9., op. a.)"
Na (ne)enakost kategorij se ne ozira
Paraplezalci, ki so glede na hendikep razvrščeni v kategorije – selektor slovenske paraplezalne reprezentance Jurij Ravnik je opozoril na precejšnjo neenakost teh kategorij – tekmujejo zgolj v težavnostnem plezanju (športni plezalci imajo poleg težavnosti še balvansko in hitrostno plezanje).
Selak, sicer član Društva za razvoj plezalne kulture, se na razvrstitev v razrede ne ozira (sam je uvrščen v razred RP3 in je tam edini z MS, večina jih je tam z omejeno gibljivostjo sklepov).
Obremenjuje se zgolj s svojimi treningi
"Glede na prejšnje svetovno prvenstvo v Parizu lahko rečem, da je konkurenca iz leta v leto večja. Paraplezanje pridobiva razpoznavnost, vsako leto je tekmovalcev več. Letos so na prvih dveh tekmah sezone manjkali Angleži, tudi aktualnega svetovnega prvaka iz Pariza ni bilo, tako da je težko govoriti, kakšna konkurenca se obeta. Sam se z njo ne obremenjujem, ampak se posvečam samo svojemu treningu. To je moja edina obremenitev," pravi plezalec, ki letos že ima zmago in drugo mesto na tekmah svetovnega pokala.
V letošnji sezoni tako kot na začetku plezalne poti spet sodeluje z Romanom Krajnikom, nekdanjim selektorjem slovenske reprezentance, ki zdaj bdi nad razvojem avstrijske. Selak je prepričan, da sta formo pred prvenstvom odlično tempirala. Ali to drži, bo znano že prihodnji torek (11. 9.), ko bodo v Innsbrucku na sporedu kvalifikacije v paraplezanju.
Slovenska paraplezalna reprezentanca
V slovenski paraplezalni reprezentanci je še 22-letna Tanja Glušić iz AK Ravne, slepo-gluha plezalka, dobitnica prve paraplezalne medalje za Slovenijo (srebro na SP v Gijónu 2014), ki bo nastopila v kategoriji omejitve vida B2.
V reprezentanci je še Matej Arh, ki tekmuje v kategoriji RP1, ki pa bo zaradi poškodbe zapestja nastop na svetovnem prvenstvu izpustil.
V paraplezalnem programu svetovnega prvenstva bo nastopilo okrog 180 tekmovalcev.