Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Aljažev stolp

07.09.2018


06.09.18
Aljažev stolp se poslavlja od Triglava

Vrh Triglava bo mesec dni sameval

V nasprotju z idejo, ki so jo predstavili lani, češ da bi v času, ko stolpa na Triglavu ne bo, tam postavili repliko, se to ne bo zgodilo. "Po temeljitem razmisleku smo se odločili, da originalnega stolpa med obnovo ne bomo nadomestili z repliko. Mislim, da bi se v določenem krogu ljudi ob tem pojavila zmedenost," je na posvetu o prihodnosti Aljaževega stolpa v prostorih Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani pojasnil Jernej Hudolin, generalni direktor Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki bo bdel nad obnovo stolpa.

"Morda bi lahko v prihodnje prihajalo do sumničenja, ali je stolp na vrhu Triglava sploh original ali gre za kopijo," je utemeljil odločitev, da izvirnika med obnovo ne bodo nadomestili z repliko.


Gorenjski glas, 07.09.2018

petek, 7. september 2018, ob 08:11, Nace Štruc, ogledov: 462

MMC RTV SLO: ... bo danes vrh Triglava zamenjal za restavratorsko delavnico SiolNET Gorenjski glas  Večer 

Aljažev stolp bo predvidoma ob 10. uri prvič v svoji 123-letni zgodovini zaradi vzdrževalnih-restavratorskih del zapustil vrh Triglava. Do konca septembra naj bi ga prenovljenega vrnili na njegovo mesto. Dogodek bomo v neposrednem prenosu spremljali tudi na MMC-ju.

Na zahtevni podvig so se strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki upravlja stolp, in partnerji v projektu pripravljali več tednov. Projekt prenove so v ZVKDS-ju zasnovali skupaj z Narodnim muzejem Slovenije, pomembna pa je tudi pomoč Planinske zveze Slovenije in Slovenske vojske, ki bo stolp s helikopterjem prepeljala v dolino.

Ker gre za zelo zahtevno akcijo, je treba natančno načrtovati vsako potezo. Kot je pretekli teden dejal konservator-restavrator Gorazd Lemajič, ki se je med pripravami v preteklih tednih z zelo težkim nahrbtnikom, polnim različne opreme, malodane vsak dan povzpel k stolpu, je kljub 123 letom na vrhu najvišje gore pri nas okoli 300 kilogramov težek stolp še vedno v relativno dobrem stanju, kar se tiče primernosti helikopterskega prevoza v dolino.

Kot opozarjajo v ZVKDS-ju, bodo pred odvozom stolpa na vrhu Triglava potekala pripravljalna dela, zato bo dostop do stolpa omejen. Za red bodo skrbeli predstavniki Planinske zveze Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) ter Gorska reševalna služba Mojstrana.

Aljažev stolp in razgled z vrha Triglava (Vir: Shutterstock)

Največ poškodb površinske narave
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine poudarjajo, da je večina poškodb površinske narave. "Izstopajo praske, udrtine, luknje in rja. Bolj problematične pa so nekatere poškodbe konstrukcijske narave, ki so se intenzivneje začele pojavljati v zadnjih letih. To so deformacija volumna stolpa, krivljenje zgornjega obroča, močnejše vdrtine plašča na sidriščih mestih jeklenic," navajajo na zavodu.

Simbol slovenstva
Stolp je dal avgusta leta 1895 postaviti duhovnik Jakob Aljaž, ki je opazil veliko zanimanje tujcev nad slovenskimi gorami. Najprej je aprila tistega leta od občine Dovje v Mojstrani kupil "špico" Velikega Triglava, torej 16 kvadratnih metrov zemljišča na vrhu, potem pa dal tam postaviti stolp. Aljaž si je zamislil in financiral majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki naj bi nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Stolp je postal simbolno zavetišče vseh Slovencev. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu z željo, da bi ohranil slovensko lice slovenskim goram.

Belec in pomočniki stolp postavili v petih urah
Stolp je 7. avgusta 1895 na vrh Triglava postavil šentviški klepar Anton Belec s svojimi pomočniki. Belec je najprej stolp predstavil nedaleč od svoje delavnice v Šentvidu, potem pa so stolp razdrli in z vlakom prepeljali na Gorenjsko, nosači pa so potem dele stolpa, ki so tehtali blizu 20 kilogramov, odnesli na vrh Triglava, je potek postavitve v Razglednicah preteklosti opisal Andrej Mrak. "Vakotov Blaž je bil streho triglavskega stolpa kar celo na glavo nataknil in še železja okoli sebe navezal, tako, da turisti na Triglavu, ki so ga videli od Dežmanove koče po snegu tavati, niso vedeli, kakšna pošast je to …" je pisal Aljaž.

Za samo postavitev 1,90 metra visokega stolpa so tistega avgustovskega potrebovali pet ur. V stolpu s po štirimi okenci zgoraj in spodaj so bili 3 stolčki, vpisna knjiga (na njenem začetku je Aljaž zapisal: "Pozdravljen popotnik! Blagovoli, če ti je ljubo zapisati v to knjigo ime svoje in kako misel. Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in ob svojih stroških ter na svojem svetu dne 7. avgusta 1895. leta v občo korist. -Jakob Aljaž."), kuhalnik na špirit in Triglavska panorama slikarja Pernharta. Stolp je bil opremljen tudi s telegrafom, omogočena je bila komunikacija s Kredarico in Dovjim.

Aljaž naj bi nestrpno spremljal dogajanje na vrhu Triglava, in ko je iz daljave slišal udarce kladiv, si je oddahnil. Ker takrat še niso poznali varjenja, so morali kleparji posamezne dele stolpa zbiti skupaj, namestiti vijake, določene dele pa utrditi z zakovicami, bojevali pa so se tudi s slabim vremenom, večkrat se je namreč ulil dež, še piše Mrak. O postavitvi so pisali tudi v takratnih časopisih. Slovenski narod je v četrtek, 8. avgusta, že objavil veselo novico: "(Najvišja stavba na Slovenskem.) Včeraj opoludne se je srečno postavil na vrhu Triglava železni razgledni stolp, ki ga je dal izdelati g. župnik Aljaž." Prva sta se na vrh Triglava z novostjo-stolpom naslednji dan povzpela nemška planinca, ki sta se tudi vpisala v spominsko knjigo.

Dobesedno pisana preteklost stolpa
Kot piše na spletni straneh ZVKDS-ja, se je podoba stolpa z leti spreminjala, med drugim je bil med malarsko vojno odet v barve slovenske in italijanske trobojnice, v času socializma po 2. svetovni vojni je imel rdečo preobleko in zvezdo na vrhu, danes pa je odet v sivo barvo. Velik korak naprej pri upravljanju stolpa je pomenila odločitev vlade na začetku lanskega leta, ko je za upravljavca zemljišča in Aljaževega stolpa imenovala Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Temelji pa so bili prav tako večkrat podbetonirani.

Stolp je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kmalu zatem pa je postal last države.

Aljažev stolp je doživel več barvnih variacij (Novica na siol.net; Arhiv: ZVDKS)

eXTReMe Tracker