... pomeni več kot samo varovanje
V avgustu so na spletnih straneh treh alpinističnih revij pisali o rezultatih raziskave o spolnem nadlegovanju, ki jo je izvedel American Alpine Club; članke o tem so objavile revije Rock and Ice, Climbing, Alpinist in še nekatere plezalne publikacije in organizacije.
Tovarištvo na vrvi pooseblja odnos med soplezalci – naše zaupanje do drugega, ki zadeva zanesljivost, varnost in uspešnost. O tej medsebojni odvisnosti ponavadi mislimo kot o edinstveni za posamezno navezo – kaj pa če bi začeli o njej razmišljati, kot da velja za vse plezalce obeh spolov?
V življenju nekoga je lahko plezanje čudovito darilo. Dejavnost v vertikali nam omogoča trajna prijateljstva, razmika naše fizične in duševne meje, nam poglablja povezavo z divjim okoljem. Ko vse več ljudi najde veselje, izziv, prijateljstvo in strast v telovadnici ali steni, imamo posebno priložnost, da delimo z drugimi svoje znanje o tveganju in krajih, v katerih plezamo ter skrbimo zanje.
Vsi smo se v plezališču ali steni že znašli v negotovih situacijah.
Včasih se je težko odločiti, kako naj ravnamo ali posredujemo. Na primer, lahko bi se zdelo čudno, če bi se vmešali, ko vidimo nepravilno varovanje. Če bi postopili neprimerno, bi morda izpadli domišljavi ali pokroviteljski. Toda – svetovati drugemu pri varnosti je del naše odgovornosti, ki jo imamo kot plezalci drug do drugega.
Vendar obstaja še drugačna vrsta varnosti, o kateri se ne govori dosti: pravica počutiti se fizično in čustveno varno pred diskriminacijo, nadlegovanji in napadi v telovadnici, pod steno ali na daljni odpravi.
Več kot 5000 plezalk in plezalcev je sodelovalo v anketi o spolnem nadlegovanju in napadih, katere izsledki so v zgoraj omenjenih revijah. Ko se je anketa prvič pojavila na spletu, so se v medijih pojavili različni komentarji, veliko jih je podprlo potrebo po taki raziskavi. Vendar se je oglasila tudi skupina ljudi, za katere se je zdelo – ker sami niso doživeli take izkušnje –, da se taki primeri niso ali se ne bi mogli zgoditi v plezalskem svetu.
Rezultate raziskave si lahko ogledate v članku na Alpinist.com. (Pojasnilo: po ameriških zakonih med spolno nadlegovanje (sexual harassment) lahko spada tudi fizično zastraševanje, medtem ko je spolni napad (sexual assault) kriminalno dejanje).
Še pred raziskavo smo vedeli, da čaka našo skupnost trdo delo, da bi naredila plezanje bolj dostopno, bolj odprto. Videli smo, da je prišlo do nadlegovanja v družbenih medijih, bili smo priče (ali morda deležni) podcenjevalnih komentarjev v plezališču. Védenje, da je približno ena od dveh žensk in eden od šestih moških pri plezanju doživelo odnos, ki bi ga lahko označili kot spolno nadlegovanje ali napad (glej gornjo povezavo), potrjuje, da gre za resnično, dokazljivo in resno zadevo.
Podatkovni analitiki, ki so vodili raziskavo o spolnem nadlegovanju in napadu, pojasnjujejo, da je "plezanje v precejšnji meri odsev družbe".
Dejavnosti v gorah so bile vedno povezane s kompleksnostmi, možnostmi, konflikti in problemi kultur, v katerih živimo. Spregledati to realnost – zavajati se z mislijo, da je plezanje po svoje odporno proti takim problemom običajnega sveta, ali da naše tovarištvo nekako preprečuje neprimerno obnašanje – je neodgovorno.
Če se ne bomo zmogli poučiti o izkušnjah drugih, bomo oslabili vrv, ki nas povezuje.
Pogosto govorimo o objektivni nevarnosti, manj o subjektivni. Človeški element je pri plezanju lahko vir vseh mogočih tveganj. Vemo, da skupinsko razmišljanje lahko podpre slabe odločitve, na primer odločitev o gibanju po terenu, ki je znan po tem, da je v nestabilnih razmerah nevaren za plazove. Večina alpinistov izbira soplezalce in ekipe, katerim zaupa. Zaupanje nas dela ranljive – odvisne od presoje, dobre volje in poštenosti drugega.
Zlasti zaskrbljujoče je dejstvo, da plezanje dostikrat poteka v manj naseljenih krajih, kjer bi lahko nadlegovanje ali napad – če bi do tega prišlo – bila neovirana in neprijavljena.
Priredil Mire Steinbuch