Večer, Kalejdoskop - Andreja Čibron Kodrin: Gora, ki greje in hladi. Na Grohat pride iz leta v leto več planincev, predvsem mladih družin. Najemnika koče svetujeta vpis v knjigo obiskovalcev.
Na Grohat pride iz leta v leto več planincev, predvsem mladih družin. Najemnika koče zaradi varnosti pohodnikov svetujeta vpis v knjigo obiskovalcev.
"Letošnji obisk je dober, nanj ni vplivalo niti slabo vreme v začetku, veliko ljudi je zlasti ob koncih tedna," črto pod glavnino letošnje poletne sezone, ko je planinska postojanka na Grohatu (1460 metrov nadmorske višine) odprta vsak dan od 7. do 22. ure, potegne najemnik Slavko. Z natančno številko niti ne more postreči, ker se vsi pohodniki ne vpisujejo v knjigo obiskovalcev.
To je sicer s stališča pohodnika, ki se po komaj začeti turi, po navadi od kmetije Bukovnik, ogret niti ne želi ustaviti in niti še ni tako utrujen, da bi potreboval oddih, razumljivo, manj pa je to primerno zaradi njegove varnosti, saj ga je težje izslediti ob nevarnosti. Navaja primer dveh mladih pohodnikov, ki se je k sreči končal brez hujših posledic, lahko pa bi se tudi tragično: "Lani sta fant in dekle ob štirih popoldne v megli šla na vrh, kar sem izvedel ob njunem povratku, ko sta se v koči oglasila ob pol desetih zvečer. Povedal sem jima, da je bilo to zelo nevarno početje. Doma verjetno niso vedeli, kod hodita, jaz pa tudi ne, ker se prej nista ustavila in vpisala. Lahko bi se v megli in temi izgubila, pa nihče ne bi vedel in ne bi mogel pomagati."
Ker so težave s telefonskim signalom, namreč Ijudje v skrbi za svoje domače kdaj tudi pokličejo v kočo, Tiršek pa jim lahko pomaga s tem, da pogleda, ali so se vpisali v knjigo obiskovalcev, iz te pa je razviden tudi potek njihove poti. "Zlasti mladi ne poznajo glavnega namena vpisa v knjigo obiskovalcev, večina jih to razume zgolj kot zabeleženje dosežka, da so bili tu." Slavko Tiršek in Polona Slapnik sta najemnika planinske postojanke, ki je last Planinskega društva Mežica, že sedmo leto, zato imata ogromno izkušenj in lahko ugotovita trende: "Vsako leto je več obiskovalcev, vse več je mladih družin, saj pot do Grohata ni zahtevna, veliko je tudi tujcev. Zanimivo je, da je vedno več žensk, ki se na pot podajo same. Obiskovalci so vse zahtevnejši. Skušava se prilagajati s pestro ponudbo hrane, nekateri pa nimajo prave predstave, da so prišli v gore in da nimamo vsega, kar si zaželijo. Polona, ki je glavna v kuhinji, pravi, da si največkrat izberejo joto, pogosto naročijo tudi "kvočeve nudlne". 47 ležišč je v planinski postojanki. V njej prenočujejo predvsem tisti, ki hodijo po transverzalah ali veznih poteh, pa še ti velikokrat spijo zunaj, v naravi, pri koči namreč ni dovoljeno kampiranje.
"Ljudje pogosto rezervirajo prenočišče, a ga ne odjavijo, ko si premislijo glede ture," je nezadovoljen Tiršek, ki goste (zaman) čaka. Prav tako opaža, da lastniki psov svojih Ijubljenčkov ne vodijo na povodcu. Tiršek in Slapnikova postojanko pozimi odpreta samo za najavljene skupine, sama pa pogosto prideta preverit, ali je vse v redu. "Rada prideva sem gor s turnimi smučkami. Letos je bila lepa zima," pravi Polona. A tudi ekstremna. Kot razloži Slavko, je kritino koče pred razkritjem ob lanskem vetrolomu obvaroval sneg na njej, izmerili so tudi 2,8 metra debelo snežno odejo, temperatura pa se je v tednu izjemnega mraza spustila do minus 22 stopinj Celzija. Na gori smo srečali planinko Karyno, ki jo je vzpon po tako imenovani zavarovani poti tako navdušil, da se bo sem vrnila še letos: "Raduha me je prevzela z lepimi razgledi, vonjem po borovcih in smoli, atraktivno smerjo in doživetjem, ko na eni strani gore piha, na drugi pa nekaj prinaša hkrati osvežitev in toploto."
Andreja Čibron Kodrin