Večer, Mariborsko - Andrej Petelinšek: Trail Pohorje. Okoli 200 tekačev je danes (24.) zavzelo mariborsko in ruško Pohorje. Jutri se bodo preizkusili kolesarji.
Tradicionalno, že peto leto zapored, je zadnji avgustovski vikend v znamenju mednarodnega športno-humanitarnega dogodka Trail & Bike maraton Pohorje. Tekači najbolj množično obiskanega teka na 22 kilometrov so že v cilju in še prihajajo, medtem ko bodo prvi tekači najdaljše preizkušnje, 44 kilometrskega teka ciljno črto pretekli kmalu.
"Boljše dež, kot pripeka," je pred štartom povedala Alenka Premrl Lemut iz Primorske. "Bomo tekli pač malo bolj počasi, ker so steze blatne in je bolj spozko," je dodal tekaški kolega Bogdan Duh iz Primorske, njegova žena Mateja pa dodala: "Pomembno je, da celi, brez poškodb pridemo do cilja." In so se podali, skupaj s še ostalimi 72 najzmoglivejšimi tekači na pot, na kateri morajo premagati več kot 2000 metrov vzpona in prav toliko spusta, najvišja točka pa je na 1336 metrih.
Tekače je danes čakal razmočen in spolzek teren. "Trail teki so nekaj posebnega, tekači pa sploh. Pazijo drug na drugega, med seboj si pomagajo in ne gledajo toliko na rezultat," o ruškem trail teku pove Simon Potrč iz Društva Aktivni smo, ki so organizatorji Trail&Bike maratona Pohorje.
Tekači ruški trail primerjajo in ga opisujejo kot drugega najboljšega v Sloveniji, za vipavskim ultra trailom. Predvsem so opisali prednosti samega Pohorja, ki je prijeten za tek in ima mehkejšo podlago, tako telo pri teku manj trpi. "Za nas so takšne primerjave zelo pozitivne in pohvalne. V dogodek in organizacijo vlagamo veliko dela. Vsi smo prostovoljci. Organizacijska ekipa šteje le šest ljudi. Na terenu pa je še 130 prostovoljcev. Brez vsakega od nas tega dogodka ne bi bilo," se Potrč vsem zahvaljuje in v pojasnilo, koliko je spal zadnje dni pove: "Delali smo po 20 ur na dan."
Dež je marsikoga odvrnil od misli, da bi se sproščal v naravi. Tako je ostal zelo slabo obiskan humanitarni pohod. "Malo so se ljudje vremena ustrašili, ampak saj nismo iz cukra," je razložila Lidija Valenčak iz Planinskega društva Ruše, ki se je v dokaz, da je lahko pohod tudi v dežju lep, se s še eno udeleženko pod dežniki odpravila na pot: "Razgleda sicer ni bilo, sva se pa malo sprehodili."
Slavko Mislej, sicer Mariborčan, ki živi v Kranju, je v Rušah prvič in šele pred slabim letom je začel teči: "Pri mojih letih že težko najti devet pubecev za nogomet, za tek pa se lahko sam odločiš," je utemeljil svojo odločitev. 22 kilometrov je ležalo pred njegovimi nogami in čevlji. Te pripravlja na septembrski maraton v Berlinu, prvi v življenju, ki bi ga rad odtekel v štirih urah. Za današnji trail si je zadal cilj tri ure: "Če preživim do vrha bom srečen, dol se bom že prikotalil," je v šali dejal in dodal: "Malo bomo mokri, ampak saj smo v vsakem primeru. Vročina tudi ni fajn, v Radencih me je zadušila," je iskreno in dobrovoljno pripovedoval.
Odlično, pozitivno, sproščeno vzdušje je bilo v glavnem prireditvenem prostoru v središču Ruš. Z roza majico z napisom "Raje tečem kot likam in pečem" je pozornost vzbujala že dolgoletna tekačica Jana Petrak Zajc iz okolice Žalca opremljena s predpisano opremo (vodo, napolnjenim mobitelom in prvo pomočjo) je vznemirjena čakala na štart: "Ta napis je moja pogruntavščina. Ko sem enkrat tekla, mi je bilo malo dolgčas, pa med tekom imaš čas razmišljati, sem imela tak preblisk." Družbo ji je delal mož Jože s katerim čez par dni praznujeta 19. obletnico poroke. Na izziv ali je tek terapevstki za zakonsko življenje sta se pritrdilno nasmejala. "Tek je mali adrenalinski pobeg od vsakdana. Ko odlaufaš se fajn počutiš in če se dva fajn počutita, je lahko samo dobro," je utemeljil Jože, ki ima raje krajše proge, zato je odtekel 10-ko.
Trail maraton Pohorje je mednarodna »trailrunning« prireditev, ki spada med eno največjih tovrstnih dogodkov v Sloveniji. Stalnica prireditve tudi letos ostaja humanitarni del prireditve. Organizatorji bodo izkupiček namenili v sklad za šolarje OŠ Janka Glazerja Ruše, ki prihajajo iz socialno šibkih družin.
Jutri se bodo preizkusili kolesarji. Zanje najdaljša preizkušnja je 65 kilometrov dolg, t. i. Pohorski holcer. Start in cilj trase je v Rušah, gorski kolesarji premagujejo kar 2300 višinskih metrov. Trasa, ki večinoma poteka po cestah in gozdnih vlakah, je v celoti označena in ima štiri okrepčevalne postaje (Pečke, Areh, Klopni vrh in Lobnica). Krajša alternativa je 39 kilometrov dolg Gozdni Joža s 1300 višinskimi metri in Škrat Glažutek s 23 kilometri in zgolj 800 višinskimi metri (manj zahtevna proga).
Tekst in foto:
Andrej Petelinšek