... da ni prhe, si pa vsak želi prespati v čim manjši sobi - Herman Uranič, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici
Avtor: Alenka Teran Košir
Triglavski dom na Kredarici je z 2.515 metri nadmorske višine najvišje ležeča planinska postojanka v Sloveniji. Po svoje gre tudi za najvišje ležeči hotel v Sloveniji, prav zagotovo pa za eno od najbolj prepoznavnih planinskih koč pri nas.
Triglavski dom na Kredarici, ki leži na grebenu med Rjavino in Triglavom v Julijskih Alpah, je danes bistveno drugačen od tistega, ki so ga leta 1896 zgradili po zamisli Jakoba Aljaža.
Župnika iz Dovjega je na idejo napeljal neprijetni dogodek, ki se je zgodil med gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu. Takrat je namreč Aljaž s pomočniki, ki so pomagali pri postavitvi stolpa, moral prespati v Dežmanovi koči, ki je veljala za nemško. Oskrbnik jim je sicer dovolil prenočiti, a jim je dal vedeti, da bi jih v primeru, da bi bili v koči nemški planinci, gladko zavrnil.
"V tistem trenutku sem sklenil, da naredim Triglavsko kočo, in sicer kočico samo zase in za nekaj svojih prijateljev," se je ujezil Aljaž. Prihodnji mesec se je vrnil in poiskal primerno lokacijo. "Pokazala" naj bi mu jo dva gamsa, ki sta tekla čez Kredarico, on pa je bil med spustom z Malega Triglava ravno na točki, ko ju je lahko opazoval.
Devetega septembra 1895 je v imenu Slovenskega planinskega društva z občinama Dovje in Mojstrana podpisal kupno pogodbo v vrednosti pet goldinarjev in delo se je začelo, v svojih zapisih piše zgodovinar Peter Mikša. Les za kočo je na Kredarico vlačilo 30 delavcev, ki so si pri delu pomagali s 500 metri vrvi v treh delih. Sredstva za gradnjo so prispevali tudi bralci Planinskega vestnika, kjer so širšo javnost seznanili z gradnjo koče.
Nekateri prespijo kar na klopeh v jedilnici
O zgodovini doma, ki je doživel že nešteto dograditev in sprememb, planinci danes najbrž le redko razmišljajo. Te dni na Kredarico prihajajo množično. Dom ponuja skoraj 300 ležišč, ki bodo avgusta, predvsem ob koncu tedna, polno zasedena. Nekateri planinci, ki so pozabili na rezervacijo ležišča, spanec lovijo kar na klopeh v jedilnici. Po besedah oskrbnika Hermana Uraniča imajo na Kredarici deset odstotkov več domačih kot tujih gostov. Vsi so tam z enotnim ciljem – vzponom na Triglav.
Triglavski dom je finalist akcije Naj koča 2018
Delo oskrbnika v eni od najbolj prepoznavnih planinskih postojank, ki ste jo v letošnji akciji Naj planinska koča z vašimi glasovi uvrstili v finale akcije in torej lahko postane naj visokogorska koča (letos izbiramo naj planinsko in naj visokogorsko planinsko kočo), je seveda odgovorno, se strinja Uranič, sodelavec PD Ljubljana Matica, ki upravlja dom, a ga je po dolgih letih izkušenj dodobra vajen. Deset let je v poletni sezoni skrbel za Kočo pri Triglavskih jezerih, pozimi pa še vedno bedi nad Domom na Komni.
Za svojo najljubšo planinsko kočo lahko glasujete na povezavi >
Oskrbnik z jasno vizijo: red in obnova
Ta sezona je zanj tretja na Kredarici. Vanjo je vstopil z jasno vizijo: v hiši je treba vzpostaviti red in mir.
Treba je obnoviti kočo, saj obnove, razen barvanja, ki so ga izpeljali sodelavci podjetja JUB Slovenija julija letos, ni bilo že vse od leta 1984.
"Želimo obnoviti kočo in poskrbeti za čistočo," nadaljuje s točkami, ki jih želi izpeljati v Triglavskem domu, ki je 10. avgusta 2016 praznoval 120-letnico obstoja.
Oskrbnik: Morda se komu zdim aroganten, a pri čistoči popuščal ne bom
Postavil je smetnjake, na katerih je nazorno prikazano, čemu so namenjeni (na pokrovu smetnjaka je prilepljena plastenka oziroma pločevinka, ki jasno kaže, kaj spada vanj).
Planince stalno opominja, naj pospravijo za seboj. "Morda se komu zdim aroganten, a pri tem res ne bom popuščal," pravi. Roko na srce, v času našega obiska, pa je bila nedelja, ki velja za najbolj obiskan dan, posebnega nereda v domu nismo opazili. "Mislim, da smo to noč gostili najbolj kulturne planince do zdaj," se je namuznil "kapo di banda" na Kredarici in dodal: "Ob sobotah je običajno kar glasno, je pa danes že precej bolje, kot je bilo včasih," ugotavlja.
Ob 22. uri se točilni pult zapre, po polnoči mora biti v koči mir
Uranič ne popušča niti upoštevanju reda in miru v koči. "Ob 22. uri se šank zapre, kdor želi rajati, lahko do polnoči to počne v sobi na drugi strani koče. Razumem, da se ljudje veselijo, a se je treba zavedati, da nekateri potrebujejo mir. Po polnoči mora biti v koči mir."
Največja težava: sanitarije
Največja težava Triglavskega doma so sanitarije (te so v prizidku doma), priznava oskrbnik, čeprav je res, dodaja, da so se stvari že precej izboljšale. "Stranišča redno čistimo in zalagamo s toaletnim papirjem, a še vedno to ni to, kar si želim. Želim vzpostaviti zaprt sistem, kjer se bodo iztrebki pomikali v kanale, kar bo zmanjšalo slab vonj in nam olajšalo čiščenje. Zdaj mora nekdo vso nesnago postrgati iz plošče, kamor se nalaga, in pospraviti v greznico, od tam pa jih, zbrane v cisternah, helikopterji odpeljejo v dolino. Samo lani smo za odvoz kanalizacije odšteli 20 tisoč evrov. Prijavili se bomo na razpis za pridobitev sredstev za obnovo koče, čistilno napravo in ureditev sanitarij," je napovedal.
Menjava odej za "kovtre", planinci naj prinesejo planinsko rjuho
Poleg sanitarij so največji žulj doma vzmetnice. "Del smo jih že zamenjali, enako velja za odeje, ki jih nadomeščamo s prešitimi odejami. Seveda bi bilo super, če bi ljudje imeli svoje (planinske) pralne rjuhe (te se lepo zložijo), želim si urediti tudi kuhinjo. Poskrbeli smo že za hladilnico … Ta je ključnega pomena. Bog ne daj, da bi se kdaj kaj pokvarilo in bi kdo zbolel."
"Če bo dom lepši, bodo tudi obiskovalci bolj skrbni"
Uranič si želi, da bi bila koča lepa tudi na pogled. "Če obiskovalci vidijo, da je koča urejena, se tudi sami bolj skrbno vedejo. Podobno je bilo tudi na Sedmerih jezerih, kjer sem bil oskrbnik," je pobrskal po izkušnjah.
Na vrhuncu sezone v ekipi devet ljudi
Na vrhuncu sezone na Kredarici dela devet ljudi. "Delo smo optimizirali. Zaposleni, ki začnejo ob 5. uri, prej končajo, vsi pa delajo po najmanj 13 ur na dan. Kavo kuhamo na zalogo in jo hranimo v termovki. Če bi želeli vsako sproti, bi moral zaposliti dodatno pomoč."
Vzdržljivost svoje ekipe je preizkusil že pozimi na Komni. "Po tem, kako se znajdejo, se odločim. Nekateri takega tempa preprosto niso sposobni zdržati," je dejal. Vsi, razen kuharja, delajo vse. Pospravljajo sobe, čistijo stranišča, pomagajo v strežbi. "Tako vsi vidijo, kako je drugemu," je pojasnil.
Hrano jim na teden ali deset dni pripelje helikopter. Najbolj gredo v promet voda, pivo, kokakola ter preostale pijače. Ogromno prodamo tudi hrane, mislim, da smo kar dobro okrepili ponudbo, poleg tega vidim, da ljudje vračajo prazne posode, kar pomeni, da jim je bilo kar všeč."
Sodelovanje z gorskimi vodniki
Pravi, da odlično sodeluje tudi z gorskimi vodniki. Ti imajo na Kredarici svojo sobo, Uranič je v srednjem prostoru predlanskim dal urediti shrambo za plezalno opremo, ki si jo je za plačilo mogoče tudi izposoditi. "Pomagamo drug drugemu, če mi kaj zmanjka, mi vodniki z veseljem dostavijo."
Rezervacija sob ni optimalna
Priznava, da sistem rezervacij sob še vedno ni optimalen. "Recimo, da se tega drži 70 odstotkov ljudi." Ob našem obisku je najmanj 27 ljudi pozabilo odpovedati rezervacijo, nekateri pa zanjo sploh ne poskrbijo. Če je koča polna, v času našega obiska je tudi bila, pohodniki lahko prespijo na klopeh. Brezplačno. Nekaj mest je še v sosednji zimski sobi, ki leži med Triglavskim domom in kapelo Marije Snežne, podružnične župnije Dovje.
So ljudje bolj zahtevni kot nekoč? "Niso zahtevni, se kar sprijaznijo s tem, da ni prhe in podobno. Si pa vsi želijo biti v čim manjši sobi."
Energijo pridobivajo s sončnimi celicami, z vetrnicami in generatorji. Voda v domu ni pitna (kot nam je povedal gorski vodnik Mitja Šorn, se včasih kdo spozabi, posledice pa niso ravno prijetne), za umivanje je na voljo deževnica (na vrhu Kredarice je zajetje in do koče priteče po žlebovih), nekaj vode se steče tudi s Triglavskega ledenika.