AO Rašica - Anže Mikec: ... v Chamonixu
Bolje pozno kot nikoli (ostale naveze so svoje galerije namreč že objavile). Janezov Ford smo zasedli dve navezi: Anže Mikec, Janez Toni, Andraž Muhič in Alex Kraljič (aopdng).
Iz Ljubljane smo štartali 27. Julija ob 9ih, nakar smo se odpravili proti Novi Gorici, kjer smo pobrali Alexa. Italijanska avtocesta se je s polnim avtom nabitih pričakovanj vlekla kot ponedeljek, na zemljevidu se vse zdi bližje.
V kampu smo se zbrali še z ostalimi udeleženci tabora, takoj naslednji dan pa že krenili proti bajti Albert Premier (2702 m) na Le Tour-u. Tam smo se gosposko najedli, skoraj nič spali (vroče za pop**), in zjutraj prečili ledenik Glacier du Tour do vstopa v našo prvo smer. Napadli smo l'Arête SW de la Table (AD, V/III, 440 m) po katerem smo izstopili na vrh Aiguille du Tour (3540m). Alex in Andraž sta vstopila prva in se tako izognila britanski navezi, ki je nama z Janezom na glavo zmetala pol grebena. Greben nudi res nore razglede na okoliške vrhove in ledenik. Detajl smeri je zagozden balvan, ki spominja na mizo (V). Kljub temu, da smo planirali dve nočitvi v koči, smo takoj po sestopu odlaufali do gondole in dol v kamp.
Nato rest-day, Chamonix, dolgčas, malo frikarije, planiranje naslednjega podviga. Odločili smo se, da ledenik zamenjamo za skalo, in se naslednji dan z gondolo odpravili na Plan de l'Aiguille (2300 m). Ker Eurojackpot vedno zadanejo nekje v severni Evropi, smo se mi raje utaborili med balvani, pol ure stran od gondole, slabo uro dostopa do planirane smeri.
Sledi cela štorija z ostarelim psiho svizcem, za katero morate povprašati ob pivu na ferajnu. Zjutraj smo presenečeni ugotovili, da je pred nami v smeri že vsaj šest navez, zato smo hitro našli alternativo (še iščem ime, 6a/5c, 400 m), opremljeno z nekaj svedrovci, ki izstopi malo pred našim prvotnim ciljem.
S smerjo smo zaključili kar hitro in se odločili še za Nabot Léon (TD-, VI+/VI, 200 m) v Aiguille de Blaitière (3522 m). Z Janezom sva zaradi grdega vremena obrnila pred zadnjim, po oceni sicer najlažjim, raztežajem, Andraž in Alex pa sta smer zborbala do konca.
Na Plan-u smo prenočili še eno noč. Naslednji dan sta Andraž in Alex plezala Arête des Papillons (D, VI+/V, 250 m), midva z Janezom pa Minette Spur (AD+, VI/V, 200 m) v Aiguille du Peigne (3192 m).
Po prvem tednu se je Andraž vrnil domov in nas prekvalificiral v navezo treh. Ko so nas spet zasrbeli prsti, so nam pozornost ukradli svedrovci v Aiguilles Rouges na drugi strani doline. V naslednjih nekaj dneh smo preplezali še smeri Cocher-Cochon (TD-, 6a/5c, 200 m) v Le Clocher de Planpraz (2412 m) in Frison-Roche (TD-, 6a/5c, 200 m) v južni steni Bréventa (2525 m).
Plezarija je odlična, vodniček pa je pisal očitno nek francoski Mihelič - opisi gredo nekako takole: "superb/excellent/outstanding/unforgettable" "overhanging/a bit wide/steep/run-outy" "crack/fingercrack/offwidth/slab".