Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Res dolga!

Dolga Nemška je lahko res dolga!

07.08.2018

petek, 10. avgust 2018, ob 05:27, Franci Savenc, ogledov: 865

Črnuški AO  - Jakob Kovač: ... je lahko Dolga Nemška

Nerad besedičim okoli svojega plezanja, saj se to naravnost skrije pred vsemi vragolijami ČAO-ta v stenah doma in v tujini ... pa vendar - Dolga Nemška se med člani našega odseka ne pojavlja ravno pogosto na seznamu vzponov - med pripravo na smer sem našel le malo zabeleženih vzponov te triglavske klasike v digitalnem arhivu odseka.
Po uspešnem odkljukanju Slovenske in Bavarske je v meni kar nekaj časa zorela še ena "nemška želja" in naposled sem bil mnenja, da je nastopil čas preplezati še zadnjo "lahko" smer naše najmogočnejše stene. Seveda so bili moji apetiti veliki ... čemu Kratko, če lahko vendar Dolgo! Tudi brata sta bila podobnih mladostno zagnanih misli in ko smo bili okoli 10ih kot blisk elegantno na Nemškem turncu (pod razpotegnjenim križiščem Zimmer-Jahna, Bavarske in Dolge Nemške), se je zdelo skoraj bogokletno pomisliti, da se ne bi lotili Dolge, na voljo smo imeli namreč še ves dan.

Zapletlo se je pri priči. Tam kjer naj bi nekje prečili Nemško grapo in vstopili v Dolgo Nemško je bila neznaska masa snega in orientacija otežkočena. Nismo bili edini, ki smo falili. Le da za razliko od dveh Avstrijcev z isto usodo nismo iskali novih variant, temveč se vračali na znana mesta in poskušali znova. Vsakokrat se je potem izkazalo, da je bila rešitev ponujena pred našimi nosovi, a v danem trenutku glede na Miheličev za moje pojme skromen in nenatančen opis in skico zelo nelogična. Imel pa je prav v nečem - "Dolga Nemška je orientacijski zalogaj in ni naveze, ki ne bi imela vsaj enkrat kakih težav ...". Težave smo imeli in jih tudi reševali, a žal v zarjavelem in ziheraškem tempu, zato se je dan začel poslavljati.
Iz slavne in nore Luske smo splezali nazaj na steno ob sončnem zahodu, potem pa se odločili, da bo najbolj varno, če prenočimo na Jugovi polici, ki se je zdela že praktično kot nekakšna trofeja.
Kljub trem plastem oblačil in zlato-srebrnim folijam je bila noč presenetljivo mrzla, za kar je bil kriv nebodigatreba veter, ki je pokvaril nekaj romantike skoraj na vrhu 1000-metrske stene.
Zjutraj smo ob svitu nadaljevali, po skici sodeč nas je čakal lahek izstop, a spet smo naleteli na orientacijske težave in po nekaj konzilijih ter puščenih klinih v steni le našli pravo pot.

Izstopili smo okoli 10. ure utrujeni, dehidrirani in popraskani, a tako ponosni kot že dolgo ne. Veselice ni pokvarila niti soparna Bambergova pot in nabijanje kolen po Vratih - misel na obljubljen hudournik v dolini nas je kar sama nesla navzdol - nazdravili smo pri Aljažu z radlerji ob pogledu na našo trofejo. Potem pa je sledila pot domov, kjer nas je že čakala (nezaslužena!) šiba v kotu ... a bilo je vredno!

P. s.: Brat je dobil nalogo, da dopolni Miheličev opis Dolge ... če bi ga kdo imel, ga rade volje delimo.

Oznake: ALP
eXTReMe Tracker