Franci Savenc 08.08.2018 07:28 1249 0

Lepa glava

Primož Blaha: Vročo soboto sva s Kristino uspešno preživela v iskanju ohladitve.

Saj v lepih jesenskih dnevih ali v snegu nimam nikoli težav z motivacijo, v tej sparini pa se včasih prav težko sploh kam odpravim. Seveda se je tudi tokrat izkazalo, da je bilo kljub vsemu vredno truda in nekaj znoja, predvsem pa sva izbrala primerno turo.

Zjutraj je bilo prav presenetljivo hladno, ko sva se napotila ob Belem potoku v malce skrito dolinico.
Do koče Brunner je pot res prijetna, ves čas razveseljuje živahen potoček, hkrati pa se že odpirajo pogledi proti cilju. Od koče naprej pot ni markirana, niti ni vrisana na nobeni karti, čeprav je lepo uhojena in dobro označena z rdečimi pikami in možici. Strmina narašča, občasno je treba tudi prijeti za skalo, a pot je dovolj razgibana, da je hoja ves čas v užitek. Toliko bolj, ker sva bila dobršen del vzpona v senci, pod vrhom pa naju je hladil veter.

Na razglednem vrhu so naju sicer malce presenetili oblaki, ki so zakrivali nekatere okoliške vrhove, zaradi soparnega ozračja pa se prav daleč tudi ni videlo. Kljub temu sva se zasedela za skoraj dve uri na tem samotnem in prijetno prevetrenem vrhu. Kar ni bilo slabo, saj se je vmes zjasnilo, tako da nisva česa zamudila.

Zaradi zabušavanja nama je bilo na sestopu že bolj vroče, zato sva se podvizala v gozd in se ohladila v blagodejnem Belem potoku. Tako nama niti ni bilo treba v gnečo ob Rabeljskem jezeru, saj nama je tura ponudila vse kar sva si želela.

PrimozBlaha.blog, 07.08.2018