Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Rezervacije

Dnevnik/Planinstvo, 04.08.2018
Rezervacije ležišč v kočah dobrodošle, njihove odpovedi ob spremembi načrtov prav tako

Na Kredarici so vsa ležišča v avgustovskih koncih tedna rezervirana, julija in septembra pa je zasedenost odvisna od vremenskih razmer in napovedi. »Ko je pred vrati lep konec tedna, telefon kar naprej zvoni,« pravi oskrbnik Triglavskega doma Herman Uranič. (Foto: Jaka Gasar)


Planinski dom pri Krnskih jezerih (Foto: Wikipedia)


Frischaufov dom na Okrešlju

ponedeljek, 6. avgust 2018, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 319

Dnevnik - Petra Mlakar: ... ležišč v kočah dobrodošle, njihove odpovedi ob spremembi načrtov prav tako

Poletje je priljubljen čas za daljše pohode v hribe, tudi večdnevne. Kljub temu da včasih zaradi spremenljivih vremenskih razmer pohoda do zadnje potankosti ne moremo načrtovati, pa strokovnjaki svetujejo izogibanje preveč naključjem, tudi ko gre za zagotavljanje prenočišča v eni od koč.

Večkrat se zgodi, da razočarani planinci ostanejo pred zaprtimi vrati koče, zato se je treba ob pripravi na pohod prepričati tudi o njihovem odpiralnem času na poti. Združene podatke o kočah ter njihovi odprtosti in kontaktne podatke oskrbnikov so v zvezi zbrali na spletni strani. Tudi tisti del leta, ko je koča odprta (nekatere so odprte vse leto), si lahko oskrbnik poljubno izbere dan v tednu, ko je koča zaprta, predvsem če gre za manjšo oskrbniško ekipo.

»Priporočamo, da si planinci za spanje v planinski koči predhodno uredijo rezervacijo prenočišča, če ne bodo prišli prespat v kočo, pa naj o tem pravočasno obvestijo osebje,« svetuje Prašnikar. Prav slednje obiskovalci po izkušnjah oskrbnika Triglavskega doma na Kredarici Hermana Uraniča pogosto pozabijo. »Pri nas se včasih zgodi, da čakamo ljudi, ki so rezervirali ležišča, jih kličemo po telefonu, pa se ne oglašajo. Ob približno petih popoldne moramo zaradi bližajoče se teme že vedeti, ali lahko čakajočim brez rezervacije zagotovimo ležišče,« pravi in dodaja, da nikogar še niso pustili pred vrati. Če ni prostora na ležiščih, lahko planinci prespijo tudi v restavraciji. »Najbolj moteče je, če rezervacije ne odpove večja skupina najavljenih ljudi. Imeli smo že primere, ko so si skupine prenočišča rezervirale pri nas, na Planiki in na Doliču, kar je skrajno neodgovorno.«

To področje ureja pravilnik o planinskih kočah, bivakih in planinskih učnih središčih. Ta navaja, da se ležišča v koči oddajajo po vrstnem redu prijav. »Rezervacija velja do 17. ure na dan prihoda. Prednost pri prenočevanju imajo poškodovani ali oslabeli obiskovalci in gorski reševalci na akciji.« Pravilnik še določa, da morajo planinske koče svoje storitve ponuditi vsem obiskovalcem, ne glede na članstvo v planinski organizaciji. »Osebje je dolžno sprejeti pod streho vsakega obiskovalca, tudi če nima na razpolago prostih ležišč, in mu omogočiti zasilno prenočevanje. Osebje koče mora odpreti vrata obiskovalcem tudi v nočnem času, razen v primeru, ko ugotovi, da obiskovalec to zlorablja.« Oskrbniki mnogih koč rezervacijo zadržijo do večera, potem pa na prosta ležišča prerazporedijo obiskovalce, ki nimajo rezervacije.

V hribih in planinskih kočah se sicer vsak dan pišejo zanimive zgodbe. Zanje so krivi vse številnejši obiskovalci – po zadnjih podatkih Planinske zveze Slovenije (PZS) slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev na leto. Z razmahom planinstva se vanje odpravljajo tudi ljudje, ki tega niso vajeni, s seboj pa prinesejo tudi svoje navade in včasih nenavadna pričakovanja. Največ je povezanih z vsebino krožnika. V Valvasorjevem domu pod Stolom se po besedah oskrbnika Aleša Štefeta včasih ustavijo pohodniki, ki želijo naročiti dunajski zrezek, lignje, ocvrti krompirček in podobno. »Povem jim, da smo gorska koča in da tega nimamo v ponudbi, ter jim predstavim jedi z našega bogatega nabora,« pravi in dodaja, da predloge z ustreznim pojasnilom pogosto z veseljem sprejmejo brez razočaranja. »Želimo obdržati poslanstvo planinske koče,« poudarja in dodaja, da bi morali o tem skupine planincev pred potjo oziroma postankom pogosteje ozavestiti tudi vodniki.

Nenavadne želje o namestitvah …

»Obiskovalcem se zdi zelo pomembno, kaj je na jedilnem listu in na krožniku. Prav tako so zadovoljni, če se jim vsaj za nekaj trenutkov posvetimo in z njimi pokramljamo,« o pomembnosti odnosa z obiskovalci razmišlja oskrbnik Planinskega doma na Kumu Roman Ledinek.
»Ne glede na to, da smo v gorah ljudje praviloma bolj veseli, sproščeni in prijaznejši, vseeno na PZS prosimo za strpnost obiskovalcev v kočah – predvsem ob najbolj obremenjenih dnevih, ko lahko nekatere koče pokajo po šivih in je tudi osebje v kočah izjemno obremenjeno,« svetuje strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar, ki pokriva področje gospodarske komisije PZS. Obiskovalci koč se marsikdaj obregnejo tudi ob znesek, ki jim ga za hrano in pijačo zaračunajo v koči. »V okviru cenovne politike PZS glede prehrane v kočah imamo zapisano zgolj priporočilo o najvišji ceni za enolončnico z mesom in vodo ter čaj,« pojasnjuje Prašnikar.

Vsi pripetljaji v planinskih postojankah, v Sloveniji jih je po podatkih Planinske zveze Slovenije 180 (koče, zavetišča in bivaki), pa niso povezani z vsebino krožnika, pač pa tudi s prenočevanjem. »Zgodilo se je, da je gost na vsak način želel pri nas najeti sobo s kopalnico, kadjo in straniščem,« se spominja Štefe. Razložili so mu, da imajo pri njih lepo urejene sanitarne prostore v nadstropju. Gost, ki je prihajal iz tujine in je bil »hribovski začetnik«, je kmalu prehodil dobršen del naših gora ter spal v številnih kočah in domovih, po nekaj mesecih pa se je vrnil pod Stol, da bi se osebju opravičil zaradi svoje zahtevnosti in nevednosti ob prvem stiku.

Za kakovost kulinarične ponudbe

Oskrbnike in planinska društva na PZS usmerjajo, naj koče pri kulinariki dajejo prednost kakovosti in ne količini. »Bolje je imeti manj jedi na jedilniku in tiste čim kakovostnejše, še posebej velja to za visokogorske koče. Prav tako svetujemo, naj imajo kakšno tipično lokalno oziroma regionalno jed, pa naj bo to glavna jed ali sladica,« pravi Prašnikar. »Opažamo, da se stanje glede tega počasi izboljšuje in so tudi koče oziroma njihovi oskrbniki vse ponosnejši na hišno jed.« K temu po njegovem pripomore tudi sodelovanje z Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled, s katero zadnji dve leti zopet usposabljajo oskrbnike.

V kočo z osebnim dokumentom

Medtem ko so oskrbniki koč planince, ki so prenočevali pri njih, včasih ročno vpisovali v knjigo, morajo od letošnje pomladi dalje njihove podatke sproti vpisovati in v digitalni obliki oddajati Ajpesu, opozarja Aleš Štefe, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom. »Med zahtevanimi podatki je tudi številka osebnega dokumenta. Planince pozivamo, naj, če bodo prenočevali, v kočo prinesejo poleg planinske izkaznice, ki nam ne zadostuje, tudi osebni dokument.«

V nahrbtnik rjuho in svoje smeti

Planinska zveza Slovenije priporoča, da imajo obiskovalci, ki bi želeli prenočiti v planinski koči, svojo posteljnino, posebne spalne rjuhe za ta namen imajo tudi v svoji prodajni ponudbi. »S tem se zmanjša obremenitev okolja zaradi pranja posteljnine, kar je še posebej pomembno pri visokogorskih planinskih kočah.« Prav tako svetujejo, naj obiskovalci svoje smeti odnesejo s seboj v dolino in jih odvržejo v ustrezne zabojnike, nikakor pa naj jih ne odlagajo na mize ali v koše v planinskih kočah. »Stanje se je sicer v zadnjem desetletju precej izboljšalo, a puščanje lastne embalaže ali preostalih smeti v kočah pomeni dodatno obremenitev za obratovanje koč.«

eXTReMe Tracker