Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Pozor, nevarno drevje

Vecer.si 31.08.2018
Pozor, nevarno drevje. Delajo ves dan.

 

sreda, 1. avgust 2018, ob 05:29, Bruno Fras, ogledov: 333

Večer, Koroška - Urška Polanc: Delajo ves dan. Na območju Uršlje gore, kjer so gozdovi po lanskem vetrolomu …

… med najbolj poškodovanimi izvajajo sanitarno sečnjo in spravilo lesa poškodovanih dreves.

Brnenje strojev in zvok motornih žag v letošnjih poletnih dneh odmevata po gozdovih proti priljubljeni koroški pohodniški destinaciji Uršlji gori. Čeprav sta romarska pot in gozdna turistična pot Plešivec, ki je sicer s slovenjgraške strani najbolj obiskana, za planince po decembrskem vetrolomu še vedno zaprti, se ti kljub temu podajo na pot proti vrhu, pri tem pa ne upoštevajo opozorilnih tabel. Marsikateri pohodniki, kolesarji in nabiralci gob in borovnic so nepazljivi, deloviščem se ne izognejo, še več, iz radovednosti pridejo tudi v bližino strojev. "Gre za tako velike površine, da jih ne moremo omejiti s trakovi, sicer pa je tudi tam med podrtim in poškodovanim drevjem, kjer trenutno še ne delamo, nevarno hoditi," nam je povedal Ernest Ruter, vodja mariborske poslovne enote Slovenskih državnih gozdov (SIDG). Dodal je še, da morajo obiskovalci za svojo varnost poskrbeti predvsem sami, upoštevati pa tudi nasvete lokalnih planinskih društev, ki so ponekod poskrbela za začasne markacije.

Kar 350 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega približno 110 v državnih gozdovih, ki se po Koroškem razprostirajo v dvajsetih odstotkih, je bilo poškodovanih v vetrolomu decembra lani. Več škode je tako nastalo v državnih gozdovih kot v zasebnih. Največ v Dravski dolini, v okolici Dravograda, na južnem pobočju Uršlje gore in v občini Črna, v Koprivni, na Olševi in v Podpeci, nekoliko manj pa na območju Mislinje. Šestdeset odstotkov gozdov so na Koroškem že sanirali. "Delo je v polnem teku. Zdaj prehajamo na težja območja in višje predele, ki nam bodo vzeli več časa, zato računamo, da bomo sanacijo, vsaj večjega dela, zaključili v jeseni. Seveda nam bo na kakšnih težavnih terenih še kaj ostalo," je pojasnil Ruter.

Na novo so gradili gozdne vlake
Večina vetroloma se je dogodila na težje dostopnih terenih, zato imajo delavci v primerjavi s klasičnim spravilom lesa tu večje težave, sanacija se je zato tudi podaljšala. Kjer ni gozdnih vlak, na približno četrtini območij, mora steči žično spravilo lesa. Preden pa so sanacijo sploh pričeli - sečnjo, spravilo in odvoz, so morali na novo zgraditi oziroma rekonstruirati kar 30 kilometrov vlak, po katerih se sedaj gibljejo stroji. "Delo tu je bolj nevarno, težko je dostopati s stroji, treba se je prilagoditi, ne moreš namreč peljati, kjer bi si sam želel," nam je povedal delavec Marjan Poročnik, ki upravlja stroj za izvoz lesa in ima s sanacijami vetroloma kar precej izkušenj, tudi iz tujine. Delo poteka čez ves dan, zato mu osemurni delovnik ni znan. Odvisno je od vremena, a na dobre dni spravi tudi do sto kubičnih metrov lesa. Na terenu, ki je tu drugačen, neprimeren za strojno sečnjo, gre bolj počasi, po terenu se tudi dosti premikajo, še pove. V pogonu je več kot 40 strojev za sečnjo in spravilo.
Dolgo jih je pri sanaciji ovirala zima, saj je bilo veliko vetroloma na visoki nadmorski višini. Delati so pričeli že januarja, nato pa so morali z delom za dva meseca prekiniti. Minuli mesec jim je nekaj preglavic povzročilo deževje, saj po razmočenem terenu stroje in vozila težje upravljajo.

Postopno čiščenje
Danijela Zaveršnik iz SIDG, ki skrbi za operativo, nam pojasni, da morajo delavci tega območja dobro poznati teren, saj se lahko le tako držijo načrta. Tako lahko točno vedo, kjer se kdo nahaja, orientirajo se po kmetijah, vlakah in oddelkih gozda. Pojasni nam tudi, da planinske poti čistijo postopoma, saj bi v nasprotnem primeru, če bi jih prehitro odprli in s tem pritegnili večje število planincev, prišlo do nesreč in katastrofe. Te poti namreč še vseeno potrebujejo za vlake in spravilo lesa. Takoj ko bo sanirano celotno območje, bodo lahko odprli več poti hkrati. Sedaj se lahko vsi, ki se želijo s slovenjgraške strani povzpeti na Uršljo goro, do rampe pripeljejo po občinski cesti, ki je v nekoliko slabšem stanju, na cestah pa potekajo tudi spravila lesa.

Premalo delavcev
V SIDG delavce iz podjetij na Koroškem pridobijo z javnimi razpisi, tu svojih ekip, za razliko od Kočevja, še nimajo.
Glede na ogromno količino je za res hitro sanacijo na Koroškem premalo izvajalcev, je povedal Ruter, zaradi česar so imeli pri iskanju teh kar nekaj težav. V sosednji Avstriji, takoj čez mejo, so jih prizadele še večje količine vetroloma, kar pomeni, da se po pomoč tudi tja niso mogli obrniti. "Takšna naravna katastrofa v takšnem naravnem obsegu pač vzame svoj čas, tako v privatnem kot državnem sektorju. Mislim, da konec sanacije v državnih gozdovih ne bo nič kasnejši kot pa v privatnih gozdovih," je zaključil.

Urška Polanc

eXTReMe Tracker