SiolNET - Kaya Kamenarič: ... kazni za "divje" kampiranje v tem predelu Slovenije
Za "divje" taborjenje oziroma kampiranje zunaj organiziranih kampov boste v Sloveniji, če vas zasačijo, plačali 83,46 evra. Če vas bodo poti odnesle v Triglavski narodni park, kjer velja poseben režim, pa bo vaša denarnica lahko lažja tudi do 1000 evrov. Čeprav je v Sloveniji in na Hrvaškem "divje" taborjenje prepovedano, vas lahko nekatera druga evropska mesta presenetijo s svojo zakonodajo.
V Sloveniji je kampiranje urejeno z Zakonom o varstvu javnega reda in miru, ki v 18. členu določa, da se posameznik, ki kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, kaznuje z globo 83,46 evra.
Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja.
Kaznovani bodo tudi posamezniki, ki bodo prenočili na javnem kraju ali drugem dostopnem prostoru, ki temu ni namenjen, in s takšnim ravnanjem koga vznemirjali. Kot to določa 10. člen istega zakona, bodo tudi v tem primeru posamezniki kaznovani z globo 83,46 evra.
Parkiranje avtodoma na urejenem parkirnem mestu je dovoljeno
Vendar pa prekrška ni mogoče očitati osebi, ki parkira avtodom ali avto na urejenem parkirnem prostoru, če gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne za kampiranje, so sporočili z generalne policijske uprave.
Kdaj se ustavitev avtodoma za kampiranje na javni površini šteje za prekršek, je odvisno od vsakega primera posebej, še sporočajo s policije.
"Okoliščina, da ima avtodom razvit nadstrešek, lahko že kaže na dejstvo, da namerava lastnik na tistem kraju ostati dalj časa ali da se tam dalj časa že zadržuje, kar lahko pomeni že storitev prekrška," so pojasnili.
Ob dogovoru z lastnikom je kampiranje dovoljeno
Prav tako se kot prekršek ne šteje taborjenje na zasebni površini, če se posamezniki o tem predhodno dogovorijo z lastnikom. Primer so taborniki ali skavti, ki se s kmetom dogovorijo za taborjenje na njegovem travniku.
Kazen za naštete prekrške vam sicer lahko napišejo tako policija kot tudi občinsko redarstvo in inšpekcija. V omenjenem zakonu je napisano tudi, da lahko občine na svojih območjih kampiranje uredijo z določili, v katerih tudi predpišejo globe, v tem primeru je pristojni organ občinsko redarstvo oz. inšpekcija.
V Triglavskem narodnem parku globa do tisoč evrov
Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Zakon v prehodnih in končnih določbah lokalne skupnosti, ki tega področja še nimajo urejenega, spodbuja k ureditvi.
Območje Triglavskega narodnega parka (TNP) je pod posebnim režimom zakona o TNP. Ta med drugim posebej in strožje ureja tudi vožnjo, parkiranje, šotorjenje, taborjenje, kjer pravne osebe lahko kaznuje z globo do 5 tisoč evrov, fizične pa od 100 pa vse do tisoč evrov.
Po 65. členu ZTNP se kršitelji kaznujejo z naslednjimi globami:
1. Pravne osebe z globo od 1.000 do 5.000 evrov.
2. Samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.000 do 4.000 evrov.
3. Odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika z globo od 500 do 3.000 evrov.
4. Posameznike (fizične osebe) z globo od 100 do 1.000 evrov.
Kaznujejo se osebe, ki:
- parkirajo motorno vozilo, počitniško prikolico ali motorno vozilo, ki se uporablja za bivanje, izven za to določenih mest,
- kurijo ogenj izven za to urejenih mest, razen v primeru izvajanja kmetijske dejavnosti ali varstva gozdov,
- šotorijo ali taborijo izven za to določenih mest,
- jezdijo konja izven za to določenih poti,
- uporabijo pirotehnična sredstva v naravnem okolju in pri tem ne gre za uporabo za potrebe obrambe, zaščite ali reševanja, ali eksplozivna sredstva in pri tem ne gre za dovoljene namene,
- se vozijo s kolesom izven za to določenih območij.
V letu 2017 skupno 369 kršitev
V letu 2010 je na javnem kraju zunaj organiziranih kampov prespalo in bilo kaznovano 348 oseb, "divje" pa je kampiralo 232 oseb. Skupno je v letu 2010 kazen dobilo 580 oseb.
To število je bilo v lani nižje, kazen je namreč dobilo 369 oseb. Od tega jih je brez soglasja lastnika šotorilo 226, 143 oseb pa je prespalo na javnem kraju ali drugem dostopnem prostoru, ki temu ni bil namenjen.