Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Park

Angele Piskernik zaokroža zelene in urbane površine, ki mejijo na ...
Gorenjski glas: Park Mihe Potočnika

... na vzhodni strani na Pot spominov in tovarištva, na severnem delu poteka do dvorišč stanovanjskega naselja Koseze, od Plevančeve ulice 21 do Štirnove ulice 26, kjer se nadaljuje severno do AC obroča, ta predstavlja zahodno mejo, in nato poteka preko potoka Glinščice na jugozahodni strani in poteka do Poti za Brdom do križišča z ulico Pot Roberta Blinca, ki meji z njo na jugovzhodni strani in se zaključi z »Zelenim obročem Ljubljane« (Pot spominov in tovarištva).


Nada Praprotnik je v reviji Proteus (77 (8): 375-377; 2015) objavila članek: 
Spominska plošča dr. Angeli Piskernik v Železni Kapli.
V spomin slovenskih naravoslovk in naravoslovcev.

"Po Angeli Piskernik se v Sloveniji ne imenuje nobena ulica, prav tako nas nanjo ne spominja nobena plošča. Ob petdesetletnici Prirodoslovnega društva so bila uvedena priznanja Angele Piskernik, namenjena posameznikom za njihova naravovarstvena prizadevanja. Do leta 1998 so podelili osem priznanj. V PDS so želeli, da bi bila to priznanja na državni ravni. Ko se je pripravljal nov zakon o ohranjanju narave, je društvo predlagalo tedanjemu Ministrstvu za okolje in prostor, naj priznanja vključi v zakon. Na žalost do realizacije ni prišlo!

Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije podeljuje od leta 2009 bronasta, srebrna in zlata priznanja dr. Angele Piskernik in kot najvišje priznanje diplomo dr. Angele Piskernik.

O Angeli Piskernik je najbolj obširno pisal zgodovinar Janez Stergar. Leta 2005 je bil tudi pobudnik simpozija Dr. Angela Piskernik (1886-1967), koroška slovenska botaničarka in naravovarstvenica. Leta 2012 je Amir Muratović posnel film Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik. Naslov filma nas spominja na življenje v taborišču. Lačne ujetnice so si pripovedovale recepte, ki jih je Angela zapisovala in to kuharsko knjižico, ki je edinstvena na svetu, ji je uspelo pretihotapiti domov.

Letos spomladi (leta 2015) pa je na avstrijskem Koroškem, v Železni Kapli, v bližini svojega rojstnega kraja, botaničarka, pobudnica varstva narave, glasnica spoštovanja ženskih pravic, zagovornica pravične družbe in jetnica v taborišču Ravensbrück dr. Angela Piskernik dobila svojo spominsko ploščo na zidu farne dvorane. Odkritje je bilo 29. maja 2015 in na plošči so kot pobudniki zapisani Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Klub 99. Ploščo je oblikoval koroški Slovenec arhitekt in likovni umetnik mag. Karl Vouk. Na ozadju nežno zelenih listov praproti je portret zasanjane mlade Angele, ki je iz teh grap odšla v svet znanosti in kulture.

Želimo in upamo, da se bomo Angele Piskernik spomnili tudi na slovenski strani meje in po njej imenovali ulico in ji odkrili ploščo."


Gorenski glas, 02.08.2018: Park Mihe Potočnika

V Ljubljani so spomin na planinca, alpinista in gorskega reševalca Miho Potočnika, rojenega na Belci, počastili s poimenovanjem parka po njem.

Kranj – Park v Ljubljani bo odslej nosil ime Mihe Potočnika (1907–1995), na Belci rojenega planinca, alpinista, gorskega reševalca, legende slovenskega planinstva – kot ga imenuje nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Prva pobuda, da bi mu postavili spominsko obeležje oziroma po njem poimenovali park ali ulico v Ljubljani, je bila podana že leta 2007 na spominskem večeru ob stoletnici njegovega rojstva. A kot je dejal Ekar, se več kot deset let ni zgodilo nič, zato so pobudo lani vložili ponovno. Tokrat je bila sprejeta in ljubljanski mestni svetniki so na junijski seji sprejeli sklep o poimenovanju Parka Mihe Potočnika.

»Mihe Potočnika se spominjam kot odločne in pokončne osebnosti, ki je bila predana goram in slovenskemu domoljubju. Bil je predvojni skalaš, alpinist, preplezal je kar nekaj imenitnih prvenstvenih plezalni smeri v Triglavu, Špiku, Jalovcu ... Imel sem srečo, da sem bil v prvih slovenskih alpinističnih uspešnih odpravah v Kavkaz leta 1963 in Pamir leta 1967, da smo se lahko dodobra spoznali,« je spomin obudil Franci Ekar. Kot je povedal, je imel Potočnik izjemne zasluge za razvoj gorskega reševanja, načelnik Gorske reševalne službe je bil med leti 1952 in 1965. Zatem je kar štirinajst let uspešno vodil Planinsko zvezo Slovenije. »V času njegovega predsednikovanja je nastala ekspanzija himalajskih odprav, osvajanj gora, vrhov, ostenij na vseh celinah, preplezali smo najtežje vzpone v evropskih Alpah. Slovenski alpinizem se je uveljavil in zaslovel v svetu. V tem času se je zgodila tudi prva slovenska osvojitev Everesta,« je poudaril Ekar. Miha Potočnik je bil tudi pobudnik razglasitve Triglavskega narodnega parka in prvi predsednik sveta TNP. Bil je pobudnik in koordinator za izgradnjo »novega« Triglavskega doma, na Kredarici, njegova je bila pobuda za postavitev spomenika osvajalcem Triglava v Bohinju in Juliusu Kugyju v Trenti, je še povedal Ekar.

Poklicno je bil Potočnik doktor prava, med vojno partizan in taboriščnik v Dachauu. Bil je celo prvi povojni upravnik Železarne Jesenice, zatem pa je poklicno pot nadaljeval v Ljubljani, kjer je bil nekaj časa tudi pomočnik ministra in republiški poslanec. Napisal je knjigo Srečanja z gorami, po smrti je izšla še knjiga Posušeni rožmarin, igral je tudi v filmih Triglavske strmine in V kraljestvu Zlatoroga. Hoja v gore ga je do poznih let ohranjala čilega. Umrl je v Ljubljani star 88 let.

Uradni list RS, št. 46/2018 (6. 7. 2018)
2397. Odlok o določitvi imen ulic, parkov, trga in sprememb potekov ulic ...

                                                  1. člen 
Na območju Mestne občine Ljubljana se v naselju Ljubljana:
– na novo imenujejo naslednji parki in določi meja parkov:
1. – Park Angele Piskernik – park zaokroža zelene in urbane površine, ki mejijo na vzhodni strani na Pot spominov in tovarištva, na severnem delu poteka do dvorišč stanovanjskega naselja Koseze, od Plevančeve ulice 21 do Štirnove ulice 26, kjer se nadaljuje severno do AC obroča, ta predstavlja zahodno mejo, in nato poteka preko potoka Glinščice na jugozahodni strani in poteka do Poti za Brdom do križišča z ulico Pot Roberta Blinca, ki meji z njo na jugovzhodni strani in se zaključi z »Zelenim obročem Ljubljane« (Pot spominov in tovarištva);

                     G-L, 21.07.2018: Park Mihe Potočnika 
/.../ 
8. – Park Mihe Potočnika – park zaokroža zelene in urbane površine, ki mejijo na ulice krožišča Koželjeve ulice, Kranjčeve ulice in Štajerske ceste in poteka do krožišča z ulicami Linhartove ceste in Savske ceste, od koder spremeni smer proti severu, na zahodni strani meji na ulico Med hmeljniki in se zaključi pred dvorišči stavb Tomačevske ulice 2A in 1A.




 

 

 


Foto: Franc Ekar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti