Gorenjski glas - Jelena Justin: ... Karnijskih Alp
Monte Dimon (2043 m) in Monte Paularo (2043 m) – Spokojna vrhova v bližini prelaza Plöckenpass, ki ponudita razgled v nedrje divjih sten Karnijskih Alp. Če se držimo le poti 404, je izlet primeren tudi za družine.
Ko začneš z raziskovanjem Karnijskih Alp, se v njihove konce enostavno vračaš. Prelepe so. Visokogorje je divje, še precej prvinsko, sredogorje pa navduši z razgledi nanj. Marsikateri dvatisočak je povsem enostavno dostopen. In takšna vrhova sta tudi naš tokratni cilj. Obiskali bomo Monte Dimon in Monte Paularo, ki geografsko ležita nasproti znanega smučišča Zoncolan, ki je dobro poznan tudi iz Gira di Italia, saj je vzpon nanj označen kot gorski vzpon prve kategorije.
Preko Rateč se zapeljemo skozi Trbiž. Po stari cesti nadaljujemo mimo Tablje, Mužaca do Tolmeča, kjer zavijemo proti prelazu Plöckenpass. V kraju Paluzza zavijemo desno proti kraju Trepo Carnico, nadaljujemo do Ligosulla ter parkiramo na velikem parkirišču pri gradu Valdajer.
Z vzponom začnemo po cesti in skrenemo levo na pot št. 404, ki nas pripelje na planino Valdajer. Od tam sledimo markacijam po mulatjeri proti vrhu, ki je nad nami in kjer je velik pretvornik. Dosežemo Val di Legnan, 1709 m. Sledimo markacijam, ki nas vodijo po grebenu. Najprej malce izgubimo višino, nato pa se na začetku v blagem, nato pa po strmejšem travnatem grebenu povzpnemo na Monte Neddis, 1990 m, kjer je tudi manjši križ. Z vrha se nam odpre pogled na naša prava cilja tokratne ture, na Monte Dimon in Monte Paularo. Spodaj vidimo tudi planino Dimon. Še vedno sledimo grebenu, izgubimo nekaj višine. Pot je prečna, ponekod slabo vidna. Pripelje nas na sedlo, kjer nas smerokaz opozori, da imamo do vrha Dimona še 30 minut. Sledimo poti številka 456, ki je v zemljevidu označena s trikotnikom. Do vrha Dimona, ki ga označuje možic, nas čaka strm vzpon in grebenska pot po horizontali. Z vrha začnemo s sestopom. Tukaj mi je postalo jasno, zakaj je pot na zemljevidu označena s trikotnikom. Strma, ponekod izpostavljena pot, kjer si moramo nekajkrat pomagati z rokami, nas pripelje do vznožja Monte Paulara. Spodaj, na levi, je cesta, ki jo uporabljajo predvsem gorski kolesarji. Začnemo s strmim vzponom na Monte Paularo. Vrh s križem nagradi z razgledom, saj se pred nami pokaže orjaški Monte Coglians, najvišji vrh Karnijskih Alp. Zagledamo Cellon, pa Polinik in vrhove Ziljskih Alp. Ko pogledamo proti jugu, pa zagledamo veličanstvi, ki sta nas spremljali celotno pot: Creto Grauzario in Monte Sernio, veličastni gori, na kateri ne vodijo lahke poti. Venček vrhov od Karnijskih Alp nad Mokrinami do drobnega Nabojsa, Viša, Montaža, Strme peči, Zuc dal Bora, Monte Chiavalsa …
Z vrha Paulara sestopimo do ceste, po kateri nadaljujemo do planine Dimon, pod katero leži jezero z enakim imenom. Na levi strani zagledamo smerokaz, ki pove, da je pot 404, po kateri se bomo vračali v dolino, pot simbioze med pešci in kolesarji. Po mulatjeri 404 začnemo z vzponom, ki obide vrh Dimona in vrh Neddisa. Hitro zagledamo tudi svoj prvi vrh, kjer stoji pretvornik, ki se polni na sončne celice. Od oddajnika sestopimo še do planine Valdajer, kjer nas čaka še dobrih sto višinskih metrov do istoimenskega gradu, kjer nas čaka jekleni konjiček.
Grad Valdajer je leta 1460 dal zgraditi Corrado IV. Von Kreig, baron Svetega rimskega cesarstva. Baron je bil poveljnik utrdbe Osoppo v vojni med Avstrijo in beneško republiko.
Nadmorska višina: 2043 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 3 / 5