Večer v nedeljo: … z Nanosa. Na pobočju pod Plešo še danes stoji cerkvica brez strehe, njeno kamenje je prav belo in izprano od sonca in zimskih viharjev.
Cerkvica je že v srednjem veku privlačila romarje.
Pravljične poti Slovenije (Sidarta)
Pred več sto leti, ko na pobočju Nanosa, pod Plešo, še ni bilo cerkve, je imel tam svojo kolibo menih Hieronim. Bilje samotar, a dober človek. S tega mesta se še danes v jasnem vremenu vidi do morja. Zvečer je prižgal ogenj, da je mornarjem, ki so pluli, dajal znamenje, da se bližajo obali. Bil je vremenar. Prebivalce Podnanosa in okolice je obveščal ter svaril pred nevarnostjo toče in burje. Po njegovi smrti so mu ljudje zgradili cerkvico, ki nosi njegovo ime.
Sveti Hieronim
Kamnita cerkvica, ki jo omenja zgodba, ni več brez strehe, saj so jo pred leti lepo obnovili. Stoji na zahodnem delu visoke kraške planote Nanos, ki ima več vrhov; najvišje se dvigata Suhi vrh (1313 metrov) in Debeli vrh (1301 meter), a najbolj znan in priljubljen planinski cilj je 1262 metrov visoka Pleša z Vojkovo kočo na jugovzhodnem delu planote; nanjo vodijo številne poti, po katerih se vzpenjajo ravno tako številni planinci. Malo manj ambiciozen, a za najmlajše prav tako imeniten izletniški cilj, je cerkvica svetega Hieronima. Leži pod vznožjem Grmade, na višini 1019 metrov. Za svetega Hieronima, ki mu j e cerkev posvečena, se uporabljajo tudi druga imena, kot na primer jerom, Jeromen ali Jeronim, kar v dobesednem prevodu pomeni človek s svetim imenom. Cerkvica je bila verjetno zgrajena leta 1586, če lahko sklepamo po letnici, zapisani na cerkveni steni. Že v poznem srednjem veku je privlačila romarje in tudi sedaj jih, še posebej 30. septembra; takrat je tam vsakoletno žegnanje, imenovano šagra, ki poteka na dan smrti svetega Hieronima. Dobrohotni vremenar, ki naj bi živel na travnatem pobočju Nanosa, je imel čudovit razgled in zapustil gaje tudi nam. S klopi pred cerkvijo se široko odpira pogled na Vipavsko dolino, matični Kras, na odsekano planoto Trnovskega gozda. In če se vidi vse do morja, lahko preberemo tudi tisto zgodbo, ki pojasnjuje, zakaj je morska voda slana.
Izhodišče izleta in opis poti
Do lovske koče Vojkovo pridemo po cesti, ki tik pred Podnanosom zavije s ceste Razdrto-Vipava. Po približno osmih kilometrih smo pri lovskem domu na desni strani ceste. Parkiramo na večjem parkirišču. Smerokaz pred kočo nas usmeri na vzhodno stran k cerkvi svetega Hieronima. Pot nas popelje skozi borov gozdiček, in ko pridemo na piano, se nam razkrije cilj našega potepanja - kamnita cerkvica, ki jo bomo imeli ves čas pred očmi. Pot je vedno bolj razgledna. Med mokovci in travo, posejano s skalami in brinom, lagodno nadaljujemo proti cilju. Pri cerkvici si lahko odpočijemo na klopeh. Če nas sprehod do cerkvice ni utrudil, lahko nadaljujemo pot proti Vojkovi koči, ki jo dosežemo v dobre pol ure. Vrnemo se po isti poti. (Sidarta)