Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nenavadno,

... a resnično: v gorah boste pred udarom strele najbolj varni na melišču: SiolNET, Alenka Teran Košir | PZS: Kako ravnati, če nas v gorah ...

Kdor je že doživel nevihto v gorah, ve, da se ji je najbolje izogniti v velikem loku. Pa vendar, kako ravnati, če nas vendarle preseneti, in kako se odzvati, če se v gorah izgubimo?

Letos smo že večkrat poročali o nevihtah z močnimi padavinami. Te niso prijetne v dolini, kaj šele v gorah. Kaj lahko storimo, da se jim izognemo?

"Spremljajte vreme in se v gore podajte dovolj zgodaj," svetuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi. Zgodaj pomeni okrog 4. ali 5. ure zjutraj, po 12. uri, ko so poletne nevihte najbolj pogoste, pa smo že v lahko planinski koči, v avtomobilu ali v dolini.

Kaj storiti, če nas ujame nevihta?

1. Sestopite z grebenov in izpostavljenih vrhov, še posebej tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je v bližini skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine.

2. S sebe odstranite vse kovinske predmete, a jih ne odvrzite, samo spravite jih na varno mesto, stran od sebe, saj jih boste po hudi uri potrebovali, svetuje Šerkezi.

3. Usedite se na vrv ali hrbtno podlogo nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblecite zaščitna oblačila.

4. Skušajte se postaviti v položaj, v katerem boste čim nižji.

5. Izogibajte se osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom se ne dotikajte sten, saj se po njih lahko "sprehodijo" tokovi strele.

6. Pred udarom strele boste najbolj varni na melišču, kjer vztrajajte v čepečem položaju ali sedite na nahrbtnik.

7. Če kljubu vsemu sestop nadaljujete, naj bo razdalja med planinci vsaj 20 metrov, svetuje Šerkezi.

Kaj storiti, če se v gorah izgubimo?

Šerkezi svetuje, da ostanemo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke. To je lahko znamenje, markacija ali del poti, ki se ga spomnimo.

"Če nas je ujela tema ali megla in nismo smrtno ogroženi, kar pomenijo poškodbe, hud mraz in podobno, ter nimamo potrebe po vodi in hrani, poskušajmo noč preživeti na prostem oziroma zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, nato pa z dnem rešujmo položaj," poudarja Šerkezi, ki je tudi gorski reševalec.
Pravi, da je zelo pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo.

Ponoči in v megli ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta v večini primerov konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oziroma smo poškodovani ali pa se znajdemo na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujete z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci, svetuje.

Priporočljivo je, da imate v nahrbtniku tudi kompas in tiskani zemljevid, ki bosta koristna tudi, če elektronika odpove. "Mobilne aplikacije so v pomoč pri načrtovanju ture, niso pa zamenjava za tiskani zemljevid in klasični kompas," še poudarja Šerkezi.


PZS, 18.07.2018 14.35: 
Kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta ali se izgubimo

Poletni meseci predstavljajo vrhunec planinske dejavnosti v slovenskih gorah, ki jih letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, tako Slovencev kot tujcev. Odhod v gore je treba skrbno načrtovati, se nanj pripraviti ter s seboj vzeti vso potrebno planinsko opremo, ki jo moramo znati uporabljati. Nepogrešljiv je tudi mobitel s polno baterijo, a ko elektronika odpove, sta najdragocenejša tiskani zemljevid in vodnik, ki bosta v pomoč, tudi če se izgubimo. Da bi se izognili nevihtam, se na pot odpravimo zgodaj zjutraj, če nas presenetijo, pa čim prej sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov.

"Letošnje poletje zaznamujejo nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj. Na določenih predelih lahko še vedno naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in primerno obutvijo. Svetujemo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem, ki ga je letos več predvsem zaradi obilice snega pozimi in trenutnih nalivov, ki zrahljajo skale. Kjer poti potekajo pod stenami, je nujna uporaba čelade," svetuje strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi ter spomni, da je treba turo prilagoditi izkušnjam in sposobnostim najšibkejšega udeleženca, saj lahko objave v medijih in na družabnih omrežjih neposredno in nezavedno vabijo bralce h gibanju po težjem terenu, kar je nevarno in vzrok za številne gorske nesreče, ki jih je letos bilo že 244, 19 posameznikov je izgubilo življenje.

V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana z visoko energijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti, ki je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju. Planinske poti v Sloveniji so odlično opremljene, so pa v naravi in izpostavljene različnim šumom, kot so število obiskovalcev, podori, nalivi, tako da lahko ima pot, ki je bila še včeraj varna in prehodna, naslednji trenutek popolnoma drugačno podobo.
Kakovostne in preverjene informacije o stanju na planinskih poteh in varnejšem obiskovanju gora je najti na spletni strani Planinske zveze Slovenije, podrobnejše informacije pa pri oskrbnikih planinskih koč. V primeru nesreče vedno pokličemo številko 112.

Mobilni telefon je uporaben za navigacijo v gorah in nepogrešljiv, če moramo poklicati na pomoč, za varnejši obisk gora pa v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, opozarja generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko: "Tudi ko elektronske naprave odpovedo, se spraznijo baterije ali po nerodnosti poškodujemo zaslon, sta dragocena pripomočka tiskani zemljevid in vodnik. Tu so informacije preverjene, za razliko od informacij na spletiščih in družbenih omrežjih, kjer je treba ohraniti distanco in imeti veliko izkušenj pri presojanju, poleg tega sta pomemben vir podatkov pri načrtovanju ture, ki je z vidika varnejšega obiskovanja gora nujna in ključna. Zato v vsak nahrbtnik sodita kompas in planinski zemljevid, pri načrtovanju ture si pomagajte s tiskanimi vodniki, podatki s spleta pa naj služijo za osvežitev razmer in trenutnega dogajanja na posameznem območju." Planinska zveza Slovenije že desetletja izdaja planinske zemljevide in vodnike slovenskih gorskih območij, ki so nazoren in verodostojen prikaz gora na papirju ter najboljši pripomoček za obiskovalce gora na terenu.

Zemljevid in kompas bosta prav tako dobrodošla, če zaidemo s poti oziroma se v gorah izgubimo. "Mobilne aplikacije, ki se jim posveča tudi aktualna številka Planinskega vestnika, so v pomoč pri načrtovanju ture, niso pa zamenjava za tiskani zemljevid in klasični kompas," poudarja tudi Matjaž Šerkezi: "Če se izgubimo, ostanimo mirni in se poskušajmo po poti, po kateri smo prišli, varno vrniti do prve znane točke, npr. znamenja, markacije ali poznanega dela poti. Če nas je ujela tema ali megla in nismo življenjsko ogroženi - življenjsko ogroženost pomenijo poškodbe, hud mraz ... in ne potreba po vodi in hrani -, poskušajmo noč preživeti na prostem oz. zasilno bivakirati, tako da oblečemo vsa oblačila, se usedemo na nahrbtnik v zavetju dreves, rušja, balvana in ohranimo pozitivno misel, nato pa z dnem rešujmo položaj. Pri tem je pomembno, da o svoji nameri obvestimo najbližje in jih s tem pomirimo. V noči in megli nikakor ne nadaljujemo poti v neznano, saj se ta v večini primerov konča z resnimi poškodbami, ki so posledica zdrsa ali padca prek stene. Če je naše življenje ogroženo oz. smo poškodovani ali pa na območju, kjer je velika možnost objektivnih nevarnosti, pokličimo številko 112. Pomembno je tudi, da varčujete z baterijo mobilnega telefona, saj bo to edina vez z gorskimi reševalci."

Letošnje poletje ne skopari s plohami in nevihtami, zato je dobro vedeti, kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta. Zaščite pred udarom strele ni, je samo preventiva, kar pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo popoldne, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči, priporoča Šerkezi in razloži: "Če nas nevihta preseneti v gorah, moramo sestopiti z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih ne odvržemo, ampak jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po hudi uri potrebovali. Svetujemo, da se usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete zaščitna oblačila. Biti moramo čim nižji. Izogibamo se tudi osamelih dreves in izpostavljenih predmetov, s telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko 'sprehodijo' tokovi strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestop, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov."

Srečno in varen korak!
Manca Čujež

SiolNET, 21.07.2018: VARNA POT V GORE
Nenavadno,
a resnično: v gorah boste pred udarom strele najbolj varni na melišču

 

3 komentarjev na članku "Nenavadno,"

Jaka Ortar,

Ali je smiselno dati na glavo čelado? Ob udaru strele lahko po zraku leti kamenje ali pa vejevje.

Kdaj izvedemo opisane zaščitne ukrepe?

Piše samo, v katerem primeru - "če nas nevihta preseneti v gorah". Ko nas nevihta zajame, je že malo pozno za ukrepanje.

Tu predlagam upoštevanje pravila 30-30 (30/30, kakorkoli):

1) Če med bliskom in gromom mine manj kot 30 SEKUND, nas strele že lahko ogrožajo. Če je svetlo in zato bliska ne vidimo, je že sam grom dovoljšen znak za udar strele v bližini.

2) Nevarnost traja še 30 MINUT po zadnjem slišanem gromu. Toliko časa po zadnjem grmenju moramo torej še vztrajati na varne(jše)m mestu.

Žarišča udarov strel v realnem času lahko spremljamo na spletni straneh, kot je npr. https://www.lightningmaps.org/

Seveda prikazana lokacija udarov strel ni popolnoma točna, vendar pa je orodje zelo uporabno za prepoznavo nevihtnih celic (samo na podlagi radarske slike padavin ne moreš vedno ločiti med ploho in nevihto), smeri njihovega gibanja, hitrosti in aktivnosti (pogostosti) strel.

Udar strele nas lahko prizadene na 3 načine:

- lahko nas poškoduje neposredni udar v nas (opekline, zastoj srca, poškodbe živčevja, možganov)

- lahko nas poškodujejo leteči predmeti ob udaru v našo bližino (predvsem veje, drevesa, kamenje)

- lahko nas bližnji udar strele vrže iz ravnotežja ali pa kar krepko vstran.

Predvsem zaradi zadnjega se nikakor ni dobro zadrževati na mestih, kjer bi ob izgubi ravnotežja lahko padli v prepad (grebeni).

Strele pa ne tolčejo le (niti "predvsem") na grebene, kot pogosto zmotno govori. Edini doslej dokazani mezoreliefno povzročen vzorec porazdelitve gostote strel, ki sem ga našel v znanstveni literaturi, je posledica vpliva reliefa na nastanek in razvoj nevihtnih oblakov, in sicer: več strel udari na zavetrni kot na privetrni strani grebenov.

To je logična posledica dejstva, da nevihte pogosto nastajajo ob prisilnemu dvigu vlažnega zraka prek gorske pregrade (grebena). Tudi padavin je takrat manj na privetrni strani, seveda.

Ko se pripravljate na nevihtno čepenje na nahrbtniku, se oblecite z mislijo na to, da lahko nevihta traja tudi 1 uro ali dlje in da se lahko v primeru toče ali sodre temperatura zraka zelo približa ledišču! Ko bodo strele klestile v vaši bližini, se zagotovo ne boste več dodatno oblačili.

Tudi med tem nevihtnim čepenjem mora biti skupina razkropljena, nikar vsi skupaj (kot to storijo ovce in potem jih en udar pokosi cel kup).


Tone Škarja,

Nič nenavadno, temveč logično!


Matej Kucler,

Če so napovedane nevihte se začrtano turo prestavi, gore bodo počakale na lepše sončne dni.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti