Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinski svet - 05.07.18

13.07.2018
Četrtkova rubrikaPlaninski svet

 

nedelja, 15. julij 2018, ob 13:03, Franci Savenc, ogledov: 208

Primorski dnevnik: Zbornik ob 240. obletnici | Prenova Triglavskega doma | »Drugače mladi« na Tigrovski poti

Zbornik ob 240. obletnici prvega vzpona na Triglav

V letošnjem letu mineva 240 let od prvega dokumentiranega vzpona na Triglav. Ob praznovanju te pomembne obletnice je, v izdaji ZRC SAZU in Geografskega inštitut Antona Melika, izšel zbornik z naslovom »Triglav 240«. Izid monografije je sklenil in hkrati okronal dvodnevni strokovni posvet o Triglavu, ki se je v začetku junija odvijal v prostorih Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. V zborniku je zbranih 31 prispevkov (beri: strokovnih člankov), ki so nastali izpod peresa 46 različnih avtorjev. Knjiga želi zaobjeti vse razsežnosti, ki jih gora ima v slovenski zgodovini in življenju slehernega od nas. Pomen Triglava, - kot gore, mita in simbola - osvetljuje z naravoslovnega, družboslovnega, umetnostnega, zgodovinskega in seveda tudi planinskega ter alpinističnega vidika. Precejšnji poudarke je tudi na vse bolj zaskrbljujočem in obremenjujočem obiskovanju gore ter nad poskusom vzpostavitve trajnostnega prometnega režima v dolinah.

Ravno o dejstvu, da je vzponov na Triglav vedno več, nam govori prispevek z naslovom »Značilnosti pristopov na najvišjo goro v Sloveniji«, ki je nastal izpod peresa dr. Irene Mrak in dr. Kristijana Breznik ter sodelavcev. Avtorji so v raziskavi predstavili anketo, ki jo je izpolnilo 773 anketirancev. Za potrebe interpretacije rezultatov so analizirali še statistične podatke Triglavskega narodnega parka (JZ-TNP), podatke o nočitvah v kočah zbranih pri planinskih društvih in podatke reševalcev GRZS.» /.../ Največ nočitev v letu 2017je bilo na Triglavskem domu na Kredarici, in sicer 7.135, sledita Koča pri Triglavskih jezerih 6.177 in Dom Planika pod Triglavom 6.078. /.../ Ugotovljeno je bilo tudi, da tisti, ki obiščejo Triglav v enem dnevu, raje izberejo pot preko dolin Krma in Vrata, tisti, ki porabijo dva dneva, pa pot opravijo z območja Bohinja ali Pokljuke. Pot iz Trente je enako uporabljena pri obeh skupinah. /.. ./Žal, skupnoštevilo obiska in vzponov ni znano, zato bo treba v prihodnje vzpostaviti sistematično beleženje števila vzponov na Triglav in sprejeti določene ukrepe za zagotavljanje ugodnega stanja naravnega okolja/.../.«

Zanimivo je tudi poglavje nekdanjega direktorja TNP dr. Janeza Bizjaka, ki se v besedilu sprašuje koliko je bilo sploh »srčnih mož«, ki so 26. avgusta 1778 kot prvopristopniki prilezli na vrh Triglava? Štirje ali samo trije? - v dunajskem arhivu so se našli Zoisovi zapiski (baron plemeniti Edelsteinski Sigismun- dus »Žiga« Zois je bil glavni mecen, pokrovitelj in pobudnik odprave na vrh Triglava), v katerih nedvoumno piše, da so bili na vrhu zgolj trije. V zadregi se lahko znajdemo tudi, ko obravnavamo izvor same imenske besedne oznake:»/... /Starejši domačini pod gorami, predvsem v Bohinju in Mojstrani, mu še vedno pravijo Tergbu, s poudarkom na zadnjem zlogu. Na prvi upodobitvi našega očaka, objavljeni v knjigi Belsazarja Hacqueta (1778)piše Veliki Terglou/.../.«

Avtor v nadaljevanju obravnava tudi pojem simbolike trojstva gore, »ki sploh nima treh vrhov, čeprav se s Soriške planine in Bohinja vidi, kot bi jih imela« ter v svojem sestavku nadaljuje: »Triglav ima za Slovence nedvomno nenadomestljivi simbolni pomen. Razen Grkov smo najbrž edini evropski narod, ki je začel častiti svojo najvišjo goro kot sveto /.../ Utemeljeno ali ne, Triglav nam je zlezel v našo podzavest, postal je nacionalni simbol, imamo ga na svoji zastavi in grbu ter se brez kakršne koli posebne promocije lahko poistovetimo z njim. Toda kako vabiti obiskovalce, hkrati pa ugotavljati, da jih je preveč? Kako jim dopovedati, da sta Triglav in njegova zavarovana narava kot cerkev, kot svetišče, v katerem ni vse dovoljeno in vsé na prodaj?« Zbornik je na voljo v muzejski trgovinici Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. (vas)

Prenova Triglavskega doma na Kredarici

Družba JUB, v sodelovanju s Planinskim društvom Ljubljana-Matica, je v minulem koncu tedna na novo prepleskala 800 kvadratnih metrov zunanjih in notranjih lesenih ter zidnih površin najvišje ležeče planinske postojanke v Julijskih Alpah Planinski dom na Kredarici, ki lahko hkrati ponudi zavetje kar 30Ó obiskovalcem, je bil deležen temeljite sanacije. »To bo zagotovo razveselilo zlasti tiste obiskovalce gora, ki se bodo že na samem začetku planinske sezone odpravili na to našo postojanko, ki ni bila generalno prenovljena že od leta 1984,« je zapisano na spletni strani PD Ljubljana-Matica, ki s planinsko kočo upravlja. Obratovanje postojanke v času prenove poteka nemoteno. (vas)

»Drugače mladi« na Tigrovski poti

Skupina navdušenih ljubiteljev hoje in narave, t.i. »drugače mladi«, ki deluje v okrilju SPD Trst in se sestaja v Boljuncu, tudi poleti ne miruje.
V soboto, 7. julija so končno uresničili pohod po najlepšem odseku Tigrovske spominske krožne poti pod Beko in Ocizlo. Domačini so jo uredili v spomin na člane organizacije TIGR - gibanju v času pred drugo svetovno vojno, ki je združevalo rodoljube - prve borce za pravice in svobodo Slovencev pod fašističnim totalitarizmom.

Udeleženci so se zbrali na Bazovici in skupaj odrinili mimo Kozine skozi Klanec do Ocizle in nato naprej do Beke, kjer so začeli pohod in prehodili najzanimivejši del spominske poti z zaključkom v Ocizli Pavlu - neumornemu vodji skupine - je uspelo zbrati kar 23 udeležencev, iz Trsta in njegove okolice ter iz Slovenije, saj je prav čezmejno sodelovanje značilnost »drugače mladih«. Uživalo so v spoznavanju naravnih in zgodovinskih zanimivostih, ki jih ne manjka na majhnem območju in to nedaleč od njihovih domov. Vodil jih je Drago, ki je izlet v celoti pripravil. Pokazal jim je veliko zanimivega in med udeleženci našel pomočnika Dorota, ki je prava zakladnica znanja iz tukajšnje zgodovine in narave. Kljub nekoliko blatnim stezam, saj se po flišnatem delu skozi vse leto po mnogih grapah pretakajo manjši ali večji potoki, je bila hoja prijetno hladna, saj jih je pred sončnimi žarki ščitila senca visokih dreves. Pot jih je peljala po dolini, nastali na stiku fliša in apnenca, zato tu ne manjka izjemnih kraških pojavov, kjer narava pripoveduje zgodbe nastanka mnogih udarnih sotesk, jam in naravnih mostov: Jurjeva jama, Miškotova jama z naravnim mostom, pa Maletova jama in Blažev spodmol ter Ociska jama (Korošca), pa tudi slapovi niso redki. Ostaline iz 1. svetovne vojne - kaverne, strelski jarki in bunkerji pa dajo vedeti, da se ti kraji niso izognili dogajanjem v zgodovinskih časih, čeprav so tu vojaki k vadili preden so odšli na fronto.

Pohod so zaključiti pod prelepimi vinogradi, mimo Krmonovega studenca v kleti vinogradnika Mira, kjer sta jih z ženo prijazno sprejela in postregla, kot se za prijatelje spodobi.
Maruška Lenarčič

 

eXTReMe Tracker