Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Antijunak

Srednji svet: V družbi stezičarjev – fotopis iz Vipavske doline.
(6. UTVV pripravljalna tura)

Antijunak

 
Od zadnje pripravljalne ture so se nekatere stvari spremenile tako rekoč čez noč. Najprej se je neopazno zamenjalo leto, štiri dni zatem se je hrbet zelo opazno odločil, da me ne bo več čvrsto držal pokonci. Danes sva se dogovorila za mešana obdobja sedenja, gibanja in sproščanja. S takim načrtom se odpeljem v Podnanos.
 
   
 
Na začetek teka čakam čez cesto. S parkirišča se sliši aplavz. Namenjen je Anji in Andreju, pred kratkim sta zmogla 100 milj teka »Po poteh burje«. Ko gre za velik izziv, pri katerem gre marsikaj lahko narobe, se morda zgodi tudi volja vesolja in se vse zgodi točno tako, kot se mora. Običajno se po pripravljalnih turah posladkamo na parkirišču. Je danes kdo spekel torto? Prehrana je pri tekačih itak posebno poglavje.
 
   
 
Danes bosta skupini tekli v nasprotni smeri. Po nasvetu organizatorjev izberem grupo, ki teče po daljši varianti, predvsem zaradi večje odprtosti na prvem delu poti. Nemudoma se prepeljem v Podrago, kjer z dekletom enega od organizatorjev čakava na tekače pri cerkvi. Žal pritečejo nekoliko nižje, kot sva predvidevala. Komaj jih ujamem pri prvih hišah, s panoramo v ozadju ni bilo nič. In že hitimo vsak v svojo smer in na svoj način.
 
   
 
Pri Gočah z menoj postopa Tomi, ki ni mogel pravočasno priti na štart. Na tem delu je povsem jasno, kje bodo prišli in kam prešli. Ni nama treba dolgo čakati … Posamezne silhuete tečejo v lahen cestni klanec, potem pa se zagrizejo v pot med vinogradi. V ozadju se pasejo zadnji sončni žarki po Nanosu.
 
   
 
Med vožnjo na nov položaj opazujem, kako se zaradi ugašanja dnevne svetlobe mehčajo poteze narave. V Lože bodo iz Goč prišli zame prehitro, za naslednjo postajo izberem Slap. Zakaj mi danes mineva vse tako hitro? Čez trg pritečejo v zadnjih izdihljajih dneva. Pot do Erzelja jih bo vodila skozi gozd, zato se počakajo in ponovno preštejejo.
 
   
 
Noč ima svojo moč in fotografirati nimam več kaj, ko gre za naravo Vipavske doline. Vračam se v Goče, kjer bom čakal na skupino po krajši varianti. Mir vasi je enkraten. Tihota je takšna, da bi skozi vas najraje stopal po prstih … Pri Davorinu in Jelki sem vedno dobrodošel gost, pri njima si privoščim odlično rdeče vino in manjši prigrizek. Tokrat imam nekoliko boljši občutek za čas, na konec vasi pridem le nekoliko pred tekači.
 
   
 
Ko prvemu delu skupine sledim proti središču vasi, me pokliče Andi, da prihajajo na konec vasi. Tudi spodaj v Slapu mi je pomagal, kje se bodo pojavili v vasi. Nemudoma obrnem smer gibanja …. Po fotkanju hitro poniknejo navzdol, proti Trebižanom, Anjina skupina pa se za zadnji del zbere na manjšem trgu – večjega vas itak nima. Nobene vznemirjenosti ali napetosti ni čutiti med njimi, morda tudi nanje tako deluje nočni mir Goč.
 
   
 
V Podnanosu jih ni bilo treba dolgo čakati. Vsaj tak sem imel občutek, kajti čakanje ni več pravo čakanje. V tihoti noči in pod temnim nebom je lažje biti brez svojih misli in pustiti, da se kakšna utrne sama od sebe – kot da bi mi jo prišepnil nekdo drug. Ali je bilo današnje fotografiranje le premostitev časa v življenju, ali je šlo tudi za nabiranje izkušenj, učenje in opazovanje, se bo pokazalo šele čez čas.
 
Iztok Snoj

 

 

 

 

 

 

 

 


Goče, 13. januar 2018

Povezava: 6. UTVV pripravljalna tura

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti