Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kalška gora

   
   
   
   
   
torek, 10. julij 2018, ob 05:28, Silvo Baznik, ogledov: 602

Silvo Baznik: Brhka mladenka in njen sopotnik ob prvih znakih sončnega vzhoda hitita pohodni turi naproti. 

Sončni žarki so obsijali oblake na nebu in sonce je pokukalo izza hribov, ko voziva po dolini Kamniške Bistrice in po gozdni cesti na izhodišče ture pri Žagani peči.

Nisva prva, a tudi ne zadnja, ki svoj jekleni konjiček parkirava ob cesti, kjer je že vidna stezica, ki naju bo popeljala v višave. Hitro zamenjava obutev, oprtava nahrbtnika in s palicami v rokah stopiva na lovsko stezico, ki se nemudoma vzpenja skozi gozd. Korak povzroča šelestenje suhega listja prejšnje rastne sezone in ob poti naju razveseljujejo nežne ciklame. Sončni žarki osvetlijo vrhnje grebene vzhodnih gora in nekaj trenutkov kasneje dosežejo tudi naju. Stezica preči gozdnata pobočja, zavija zdaj levo zdaj desno in naju ponese na strma pobočja, kjer listje zamenja drobno kamenje in skalnati odseki. Doseževa greben, ki naju popelje na sedelce z majhno lovsko bajtico, ob kateri trudne popotnike pričakajo miza in klopci.

Stopiva na poseko nad hišico in za trenutek se pomudiva na oddaljeni Mokrici in Kompoteli, nato pa nadaljujeva vzpon po gozdnatem pobočju pod turni. Višje se stezica obrne proti severu in se prevesi nato proti zahodu, kjer zapustiva hojo ob visokih drevesih in se pomikava po travnati in rušnati preprogi s številnim gorskim cvetjem. Še se povzpneva po grapi, ki jo obdajajo visoki macesni in stopiva na odprto pod strmo steno Čmaževskega turna, od koder so vidni Kalški turn in oddaljeni Kalški greben, Jermanov turn, Vrh Korena, Kompotela in Mokrica.

Stopiva naprej po stezici in pred nama je Ovčarija, široka dolina pod Kalškim grebenom, kjer še leži utrjeni sneg v kotanjah in kjer cveti gorsko cvetje med skalami. Pridne roke so naredile možice, ki naju popeljejo na obrobje in nato navzgor ob manjšem melišču do markirane stezice, ki pride iz Škrbine in čez Kalce ter v vznožju Kalškega grebena preči pobočja, da se nato povzpne na sam greben in prevesi proti Kokrškemu sedlu. To stezico prestopiva in nadaljujeva vzpon v strmo travnato grapo, po kateri z nekaj truda in strgani hlačnici doseževa greben in markirano stezico, ki se razteza po celotnem slikovitem in razdrapanem grebenu.

Sivo nebo in sopara nista ravno znanilca lepega vremena in temu se je priključil še močan veter, ki zaveje preko grebena in poskrbi, da iz nahrbtnika romajo topla oblačila na najini telesi. Na glavi povezneva čeladi, pospraviva palice in stopiva po grebenu ob pletenicah naprej in nato malce navzdol pod in zopet navzgor na greben in po njem proti najinemu cilju, vrhu Kalške gore. Na višini 2019 m se pot konča in v vetru odloživa nahrbtnika in se prepustiva pogledom na osrednje Kamniško Savinjske Alpe. Ne ostaneva dolgo sama, pridruži se nama pohodnik in malce kasneje še pohodnici. Seveda brez okrepčila iz nahrbtnika ne gre. Po trudu na poti se je potrebno spočiti in poskrbeti za novo energijo. Lepi so razgledi z vrha gore: od Mokrice, preko vrha Kalškega grebena, oddaljenega Storžiča na visoki Kočni, najvišji Grintovec, Dolgi hrbet, Štruco, Skuto, Kranjsko Rinko, nižji Kogel, Tursko goro, Brano, Planjavo, Zeleniške špice, Rzenik in Veliko planino.

Oblaki pa vztrajajo in počasi se posloviva s prijaznega a vetrovnega vrha. Vrneva se do križišča poti in pričneva sestop po vzhodnem pobočju po markirani poti.

Tokrat dalj časa posvečava gorskemu cvetju, ko stopava navzdol. Tudi tu na strmem pomaga pletenica in že se pot usmeri proti jugu, preči pobočje in naju popelje do Ovčarije, kjer markirano pot zapustiva in se ponovno usmeriva proti vzhodu. Spremlja naju prelepo cvetje in radovednosti ni meja. Dlakavi sleč, planinska spominčica, navadni slečnik, spomladanski in Clusijev svišč, alpska velesa, julijski lan, kamniška murka, planika, planinski popon in golostebelna mračnica poskrbijo za barvitost ob zelenem ruševju in travah.

Iz dna doline se povzpneva pod strme stene turna, kjer narediva daljši premor in sopotnica nabere nekaj materine dušice za dober domači čaj. Tu cveti še alpski pečnik, bela čmerika, južnoalpska smiljka, grenka grebenuša, ranjak in navadni nokot. Očitno je vrhunec cvetne sezone, ki je ne smemo zamuditi. Še nekaj trenutkov se s pogledi pomudiva na Kalškem grebenu in nato stopiva navzdol proti gozdu. Tudi tu so zanimivi cvetovi gorske špajke, kobuljaste vetrnice, gozdne krvomočnice, kranjske linije in velecvetne orlice, pa še kakšen drugi cvet se najde.

Skozi gozd po isti poti prikorakava do lovske koče, narediva kratek premor in nato strmo navzdol v dolino na izhodišče, ki je sedaj polno avtomobilov in pohodnikov, ki se vračajo z gora. Odpeljeva se proti Stahovici, kjer pa je cestna zapora zaradi kolesarske dirke in tako obrneva avtomobil in se vrneva pred dom v Kamniški Bistrici. V mrzli vodi si izmijem pot z obraza, sopotnica pa smukne v kopalke in zaplava. Brrr, me strese in bravo plavalki, ki doživi aplavz nas na kopnem ob njenem izhodu iz vode.

Čez čas se vrneva v avtomobil in tokrat brez zastoja odpeljava iz prelepe Kamniške Bistrice proti domu.

eXTReMe Tracker