Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Na Triglav,

  02.07.2018
Na Triglav, kot so šli štirje pionirji raziskovanja alpskega sveta
Letos obeležujemo 240 let prvega vzpona na Triglav. FOTO SHUTTERSTOCK


Delo, 02.07.2018, 1. stran

torek, 3. julij 2018, ob 05:28, Franci Savenc, ogledov: 450

Delo - Blaž Račič: ...  kot so šli štirje pionirji raziskovanja alpskega sveta

240 let Triglava Ob okrogli obletnici vzpon po sledeh prvopristopnikov

Stara Fužina – Ob praznovanju 240. obletnice osvojitve vrha Triglava se bodo prvi vikend v juliju pohodniki na Triglav odpravili po poti prvopristopnikov - štirih srčnih mož iz Bohinja, ki so leta 1778 osvojili najvišji vrh v Sloveniji. Slovenci moramo biti ponosni na prvopristopnike, saj so s tem dejanjem stopili na čelo alpskih narodov, pravi Martin Šolar, idejni oče zamisli o ponovitvi poti prvopristopnikov iz Bohinja do vrha Triglava in nazaj

Štefan Rožič iz Savice, Matevž Kos z Jereke, Luka Korošec s Koprivnika in Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine - štirje srčni možje iz Bohinja in pionirji raziskovanja alpskega sveta, so imeli pri odpravi na najvišjo slovensko goro Triglav, ki velja za zahteven vrh, podporo mecena Žige Zoisa. Vrh so osvijili precej prej, kot prvopristopniki na avstrijski Grossglockner ali na sicer precej višji Mont Blanc. Slavo slovenskih gornikov je tedaj utrdil tudi Valentin Stanič, ki je opravil pionirsko delo in je kot prvi osvojil najvišji vrh v Nemčiji Watzmann, povzpel se je tudi na Grossglockner in druge vrhove, leta 1808 pa je izmeril višino Triglava. Po Staniču zdaj nosi ime planinski dom nad dolino Kot na poti na Triglav.

Prva ženska, ki se je leta 1870 dokumentirano povzpela na Triglav, je bila Rozalija Škantar. Na te dosežke moram biti ponosni, tega se moramo Slovenci kot planinski narod zavedati, izpostavlja Šolar, sicer tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije (PZS).

Kje točno se je začela pot, po kateri so se štirje srčni možje avgusta leta 1778 iz Bohinja odpravili na pot proti vrhu Triglavu, ni znano, saj verodostojnih dokumentov o tem ni. V tistem obdobju so kmetje s Podjelja živino pasli na planini Velo polje, zato zgodovinarji sklepajo, da so tudi prvopristopniki proti Triglavu šli iz Stare Fužine preko Velega polja, pravi Šolar in dodaja, da je pot štirih srčnih mož od tam naprej opisana v zgodovinskih virih.

Prvopristopniki so se na Triglav povzpeli v obdobju razmaha razsvetljenske filozofije, obdobja, ko so ljudje spet začeli odkrivati divjino, neokrnjeno naravo. Tudi osvajanje gora in vrhov v obdobju ob koncu 18. stoletja je bilo povezano s humanizmom, je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Pred tem je namreč cerkev obvladovala celotno življenje, tedaj pa se je človek obogaten z novimi znanstvenimi spoznanji začel bolj zanimati za naravo, tudi za gore, in tako so prvopristopniki opravili pomembno pionirsko delo.

Nacionalni mit

Odgovor na vprašanje zakaj je Triglav postal slovenski mit, je težak, prav tako je zelo težko razložiti lepoto. Triglav je mitska gora, je kot božanstvo, je lepa gora, našteva Šolar in pravi, da smo vse te mite vnesli tudi v nacionalne simbole, v grb, zastavo. Gore ponujajo enkratno doživetje v naravi, planinske poti so lahko tudi športni poligon, saj je rekreacija danes postala nuja sodobnega človeka. Triglav se nam zdi samoumeven, pa ni, pravi Bojan Traven, predsednik sveta zavoda Turizem Bohinj. To je občudovanja vredna gora in prinaša vrednote, ki jih rabi tudi sodobna Slovenija. Drznost, medsebojna povezanost, znanje: to so bile vrednote, ki so krasile štiri srčne može. S praznovanjem 240. obletnice prve osvojitve Triglava bodo novim generacijam pomagali osvežiti pogled na to goro, na način življenja, kot se ga živi, na vrednote, ki jih še danes izkazujejo prvopristopniki. Negujmo naše izročilo in bodimo nanj ponosni, je izpostavil Traven.

Običajno se planinska tura na najrazličnejše vrhove začne na izhodiščih, kamor se sodobni planinci praviloma pripeljejo z avtomobili. Pot prvopristopnikov na Triglav se začne v dolini, v Savici, in ponuja povsem prvinski dostop na goro, torej peš; ponuja celovito trajnostno doživetje gora, neokrnjene narave, s čimer želijo spodbuditi razvoj prvinskih odnosov planincev do gora, pravi Šolar.

Pot po sledeh prvopristopnikov, ki so jo zasnovali ob 240. obletnici prve osvojitve Triglava, bo organizirane pohodnike prvi julijski vikend (pohod bodo ponovili še zadnji vikend v avgustu) tako vodila po transverzalni poti, ki se bo začela v vasi Savica, pred hišo, kjer je živel Štefan Rožič in na kateri so ob 200. obletnici postavili spominsko ploščo. Pot se bo nadaljevala preko Senožeti v zgornjo bohinjsko dolino do Zoisovega gradu v Stari Fužini, na Uskovnico, planino Konjščica, preko Tosca na Velo polje, čez Konjsko sedlo naprej na Kredarico in od tam po grebenu na vrh Triglava. Ko so prvopristopniki iskali pot na vrh, so se nanj vzpeli najbrž kar čez ledenik, pravi Šolar. Prvi dan bodo tako sodobni pohodniki, ki ne bodo rabili iskati poti in so precej bolje opremljeni, hodili osem ur, drugi dan pa od deset do 12 ur. Prvopristopniki, ki so bili v primerjavi s sodobnimi planinci borno opremljeni, so vrh dosegli šele tretji dan in se, kot je zapisano v pisnih virih, še isti dan spustili nazaj v dolino.

Letos mineva 240 let od prvega vzpona na Triglav.
Štirje srčni možje iz Bohinja so bili pionirji raziskovanja alpskega sveta.
Ob okrogli obletnici bo prvi vikend v organiziran vzpon na Triglav po sledeh prvopristopnikov.

 

Oznake: ZGO
eXTReMe Tracker