Janez Pikon: Preko neprehodnega vrha je bila nekoč speljana udobna steza, ki je še sredi petdesetih let prejšnjega stoletja vodila na Črno prst. 
Zahodno nad Čednkovo glavo (1542 m) in severno pod Šoštarjem (Kontni vrh), kjer je z gostim rušjem poraščeno sedlo Preval in kamor je nekoč vodila tudi vojaška in že davno zaraščena, zato opuščena steza mimo gorskega travnika na južnem pobočju grebena. Manjše rastišče Alpske možine (kraljica Alp, planin) in ostalega planinskega cvetja je opaziti na prisojnem grebenu in visokogorskem kamnitem travniku. Preko neprehodnega vrha je bila nekoč speljana udobna steza, ki je še sredi petdesetih let prejšnjega stoletja vodila na Črno prst.
Vrhovi si od zahoda (Črna prst) proti vzhodu (sedlo Vrh Bače) sledijo: Črna prst, (1844 m), sedlo Čez Suho (1760 m), Rušni vrh (1768 m), sedlo Preval (1590 m), Šoštar ali Kontni vrh (1646 m), sedlo Kal (Na Kalu, 1362 m), Krevl (žig za vrh Koble, 1515 m), Kobla (1498 m), Šance (1350 m), Vrhe (1374 m) in sedlo Vrh Bače (1273 m).
Po Spodnje Bohinjskih gorah je nekoč potekala državna meja. Veliko teh sledi najdemo povsod, mejni kamni, bunkerji, mulatjere in kasarne s sledmi zgodovine. Pogled nanje nam sprožijo misel, kaj vse se je tu dogajalo v času gradnje teh utrdb in bunkerjev zgrajenih med obema vojnama.
Prekinjene in poraščene sledi vojaških poti so še vedno vidne po celotnem južnem pobočju Rušnega vrha in širše, ki so vodile od sedla Vrh Bače, južno pod Bisagarjevim rovtom, Koblo, strmih pobočij Krevl, sedla Na Kalu, Šoštarja, sedla Preval in Rušnega vrha do sedla Suha, vzhodno pod Črno prstjo.
Preko neprehodnega vrha je nekoč vodila udobna tudi vojaška pot, ki je bila še sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, priljubljen prehod preko sedla Preval v smeri gore, kamor je vodila pohodnike na vedno priljubljeni vrh Črne prsti.
Janez Pikon