Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Hrušanski vrh

MOJA GORSKA POT SKOZI ČAS - seznam gora, planinskih koč, bivakov ... s prvimi pristopi, razvrščenimi po nazivu, nadmorski višini, dnevu obiska in času pristopa

Video: Hrušanski vrh v Karavankah

Video: Koprivnjak v Karavankah

Video: Klek (Petelinjek) v Karavankah

četrtek, 28. junij 2018, ob 05:29, Janez Pikon, ogledov: 914

Sledimo grebenu in vršni škrbini, ki močno izstopa na skalnem pomolu in nam je obenem vodilo, da dosežemo manjše sedlo Črničje (1610 m) z bolj izrazito stezo na gorski travnik in greben v smeri izbranega prvega cilja, Hrušanski vrh (Rosenkogel, 1776 m) ...Janez Pikon: Med cvetoče gorske in obsežne travnike na sedlu in planini Rožca ter dlje v dolgem grebenu pogorja Karavanke.

Blagodejni mir in tišina na Hrušanski planini (Hrušenski planini, Hruščanski planini, Hruški planini) in višji Hrušanski vrh (Velč vrh, Veliki vrh, Hruški vrh) nad Plavškimi rovti, kjer po strmi cesti sledimo mimo gorskih domačij do Rogarjevega rovta (1190 m). Vzpon pričnemo po kolovozu preko travnika v gozd in strmo navkreber po gozdni cesti in zahodno pod poraščenim vršičem Suhi vrh (1339 m). Dosežemo spodnji rob Hrušanske planine, odkoder višje že opazimo sedlo Rožca z vrhom Klek. Krajši vzpon skozi gozd nas privede na Hrušansko planino (1350 m), do razpotja in navkreber v strm travnati greben ob planšarski koči na Hrušansko planino. Zapustimo strmi gorski pašnik, odkoder se povzpnemo na rob gozdnega grebena, kamor nas vodi bleda stezica. Sledimo grebenu in vršni škrbini, ki močno izstopa na skalnem pomolu in nam je obenem vodilo, da dosežemo manjše sedlo Črničje (1610 m) z bolj izrazito stezo na gorski travnik in greben v smeri izbranega prvega cilja, Hrušanski vrh (Rosenkogel, 1776 m).

Blagodejni mir in tišina na Hrušanski planini, (Hrušenski planini, Hruščanski planini, Hruški planini) in višji Hrušanski vrh, (Velč vrh, Veliki vrh, Hruški vrh), nad Plavškimi rovti, kjer po strmi cesti sledimo mimo gorskih domačij do Rogarjevega rovta (1190 m) ...Vzpon pričnemo po kolovozu preko travnika v gozd in strmo navkreber po gozdni cesti in zahodno pod poraščenim vršičem Suhi vrh (1339 m) ...Cvetoči gorski in obsežni travniki na sedlu in planini Rožca, ter dlje v dolgem grebenu pogorja Karavanke ...Krajši vzpon skozi gozd nas privede na Hrušansko planino (1350 m), do razpotja in navkreber v strm travnati greben ob planšarski koči na Hrušansko planino ...Zapustimo strmi gorski pašnik, odkoder se povzpnemo na rob gozdnega grebena, kamor nas vodi bleda stezica ...

Vstopimo v strmi gorski travnik in vršni greben z znamenjem Svetega Izidorja, zavetnika kmetov in pastirjev na Hrušanski planini. Pri klopci s skrinjico in vpisno knjigo, ter žigom se zaposlimo z panoramskim razgledom s Hrušanskega vrha vzhodno s sedlom Rožce in vrhom Klek z Golico, grebenom Struške, Belščice, do Stola. Zahodno nas prevzame strmina Dovške Babe z izstopajočo Kepo v ozadju. Jugozahodno pa s pogledom na obsežno pogorje Julijskih Alp s Triglavom. Doline Krma, Kot in Vrata izstopajo ravno tako, kot visoki Špik in Montaž v ozadju.

Sledimo grebenu in vršni škrbini, ki močno izstopa na skalnem pomolu in nam je obenem vodilo, da dosežemo manjše sedlo Črničje (1610 m) z bolj izrazito stezo na gorski travnik in greben v smeri izbranega prvega cilja, Hrušanski vrh (Rosenkogel, 1776 m) ...Vstopimo v strmi gorski travnik in vršni greben z znamenjem Svetega Izidorja, zavetnika kmetov in pastirjev na Hrušanski planini ...Pri klopci s skrinjico in vpisno knjigo, ter žigom se zaposlimo z panoramskim razgledom s Hrušanskega vrha vzhodno s sedlom Rožce in vrhom Klek z Golico, grebenom Struške, Belščice, do Stola ...Cvetoči gorski in obsežni travniki na sedlu in planini Rožca, ter dlje v dolgem grebenu pogorja Karavanke ...Jugozahodno s pogledom na obsešno pogorje Julijskih Alp s Triglavom ...

Mudimo se dlje na razglednem vrhu, odkoder po počitku sestopimo zahodno na sedlo pod Dovško Babo (Frauenkogel, 1891 m) in se severno po prostranem gorskem pašniku planine Rožca (Roschitzaalm, 1650 m), bogatega z gorskim cvetjem povzpnemo na vršni greben in razgledni vrh Koprivnjak, (Schwalbenwand, 1754 m).

Vračamo se preko prostrane planine Rožca, severno pod Hrušanskim vrhom na sedlo Rožca (Rosenbachsattel, 1587 m) ...Daljši odmor si privoščimo na razglednem vrhu Karavank ...Cvetoči gorski in obsežni travniki na sedlu in planini Rožca, ter dlje v dolgem grebenu pogorja Karavanke ...Daljši odmor si privoščimo na razglednem vrhu Karavank in se v popoldanskih urah vrnemo proti Mokotovi bajti (Rožca, Pri koritih, 1540 m) ...Daljši odmor si privoščimo na razglednem vrhu Karavank ...

Vračamo se preko prostrane planine Rožca, severno pod Hrušanskim vrhom na sedlo Rožca (Rosenbachsattel, 1587 m), odkoder se povzpnemo po grebenu Petelin (1700 m) še na Klek (Petelinjek, Hahnkogel, 1753 m). Daljši odmor si privoščimo na razglednem vrhu Karavank in se v popoldanskih urah vrnemo proti Mokotovi bajti (Rožca, Pri koritih, 1540 m), od koder se po strmini spustimo proti gozdu, od tam pa nas široka pot pripelje do Hrušanske planine in pastirske koče na planini. Kasneje se vrnemo do Rogarjevega rovta nad gorske domačije v Plavžkih rovtih.

Janez Pikon

Komentiraj (3):

Jaka Ortar, četrtek, 28. junij 2018, ob 13:35

V naslovnem imenu vrha manjka "č" - "HrušČanski vrh".

Gorenjci ga poznajo kot Veliki vrh, Korošci kot Rožčico - preglednica 3 na str. 82 http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_obzornik/go_2017_34.pdf

Janez Pikon, četrtek, 28. junij 2018, ob 19:00

Dober dan, med pripravljanjem prispevka sem o pojmovanju ledinskih imen, ki jih najpogosteje izgovarjajo domačini v omenjenem predelu Karavank, torej kako domačini izgovarjajo Hruški vrh (Hruščanski vrh) in Hruška planina (Hruščanska planina), povprašal na Razvojno Agencijo Zgornje Gorenjske (RAGOR) in Klemena Klinarja, posredoval mi je sledeče:

Kot vidim, ste tudi sami opazili zmedo oz. neenotnost pri poimenovanju teh koncev. Če se oddaljiva od uradnih imen, ki jih najdemo na planinskih ali splošnih topografskih zemljevidih, je zadeva v življenju med domačini sledeča:

- najpogosteje je med domačini uporabljeno ime Hrušanska planina, slišati pa je tudi Hruščanska ali Hrušenska planina;

- za ime vrha sem med najstarejšimi domačini zasledil ime Velč vrh (Veliki vrh), a danes uporabljamo Hrušanski vrh (med domačini ime Hruški vrh ni v rabi).

Kakorkoli se boste odločili bo za nekatere prav. Jaz bi svetoval Hrušanska planina in Hrušanski vrh. Na zemljevidu z ledinskimi imeni, ki smo ga izdali za občino Jesenice pa smo zapisali Hrušanska planina in Velč vrh. (Klemen Klinar)

še naprej dobrodošli in pozdrav, Janez Pikon ...

Jaka Ortar, četrtek, 28. junij 2018, ob 20:05

Zemljevid, ki ga omena g. Klinar, je zagotovo ta, ki je javno dostopen na spletni strani SI-AT projekta: flurnamen.at
http://www.flurnamen.at/download/jesenice

Na tem zemljevidu so zapisane poenostavljene narečne oblike imen.
"Na pričujočem zemljevidu so imena zapisana v poenostavljenem narečnem zapisu. Poknjiženje namreč v določenih primerih imena preobrazi do te mere, da so domačinom tuja in se z njimi ne identificirajo več."

Na njem sta zato zapisani narečni obliki imen planine in vrha:
Hrúšanska pvanína (poknjižena oblika: Hrušičanska planina)
Vélč vərh (poknjižena oblika: Veliki vrh)

Ne gre torej za dilemo, katero ime je "domače" in katero ne ("Hruški vrh" očitno ne, je verjetno umetna tvorba), bolj za to, katero obliko med domačini živega imena uporabljati na papirju. Verjetno ne narečne? Ker sicer bomo brali "Gulce", "Sredn Vrh", "Vadine", "Vogu", "Bc", "Bohn", "Trgvóv" in "Trigláu", "Lublana" itd.

Zdi se mi smiselno, da, če namesto uradnega imena iz Registra zemljepisnih imen (REZI) uporabimo kakšno drugo bolj "živo" ime, to zapišemo v poknjiženi obliki.

eXTReMe Tracker