Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ko je učilnica

  14.06.18 18:18
Ko je učilnica skala in vrtanje vanjo nagrada

petek, 15. junij 2018, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 440

Delo - Polona Malovrh: ... skala in vrtanje vanjo nagrada

Obnova plezališč: Doslej so jih plezalci opremljali brezplačno, projekt OSP predlaga plačilo, morda se rodi nov poklic.

Hrastnik – S plezališči, pravijo, je kot s cestami: človek jih nikoli ne neha obnavljati. Slovenija je prepredena s »skalami« – preko 120 plezališč premore, v njih pa več kot 5500 plezalnih smeri. Te so plezalci doslej obnavljali brezplačno. Projekt Opremimo slovenska plezališča ta povezuje v enoten sistem vzdrževanja in morda prinaša nov poklic: opremljevalca smeri …

Ste bolj za Guernico ali Rock'n'roll? Odgovora ne gre iskati niti v slikarstvu niti v glasbi, temveč pri športnem plezalcu - Trboveljčanu Viliju Gučku, ki pleza že domala vse življenje, celih 40 let, in ki je z Guernico oziroma Rock'n'rollom poimenoval dve od svojih šesto športnoplezalnih smeri – po tistem, seveda, ko jih je lastnoročno »zavrtal«. A Guček ni samo plezalec, je tudi opremljevalec plezališč. Njegov podpis med drugim nosi eno najlepših malih plezališč pri nas Pod škalo v Hrastniku, kjer so z lokalnimi športnoplezalnimi zanesenjaki uredili več kot štirideset smeri. Postopno ga obnavljajo že nekaj let; samo po zadnji »očiščevalni akciji«, so pred kratkim izpod Škale odpeljali nekaj zabojnikov materiala.

Donacije za opremljanje plezališč

Podobno kot se dogaja Pod škalo, se na slovenskih plezališčih dogaja že od 80. let prejšnjega stoletja: plezalni navdušenci jih opremljajo in čistijo prostovoljno. Na tisoče ur je vloženih v skale, sidrišča in svedrovce za to, da je plezanje varno. Da bo takšno tudi ostalo, da bodo plezališča še naprej vsakomur dostopna – po grobi oceni pleza okrog deset tisoč Slovencev - in da bodo končno za svoje delo primerno nagrajeni tudi opremljevalci, je Planinska zveza Slovenije (PZS) septembra lani na pobudo Toma Česna in drugih dolgoletnih opremljevalcev zagnala projekt Opremimo slovenska plezališča (OSP). Gre za del sklada slovenskih plezališč, ki zbira sredstva za njihovo urejanje s pomočjo donacij. Koordinira ga Štefan Wraber. V samo treh mesecih lani so se v njem nabrali štirje tisočaki, letos že prek dva. Član zaveze za plezališča Guček: »Vsa plezališča v naravnih stenah so prosto dostopna kadar koli in komur koli brez plačila. To je edinstvena zadeva – kot planinske poti. Nekdo jih vzdržuje, da jih lahko vsi uporabljamo. A naenkrat smo ugotovili, da je področje prostovoljnega dela postalo podhranjeno … Z donacijami v sklad bomo pokazali, da nam je mar.«

V Evropi redna praksa

Doslej je PZS plezališča obnavljala in vzdrževala z nepovratnimi sredstvi fundacije za šport, namenjenimi izključno za materialne stroške ob 50-odstotni participaciji PZS. To pomeni, pravi Wraber, da opremljevalci delajo brezplačno, da lahko dobijo material za opremljanje smeri. Rešitev ponuja projekt OSP, ki plezalce nagovarja k donacijam za vzdrževanje plezališč. Za povsem novo idejo dosedanji nabirek ni slab,« meni Wraber, »bo pa najbrž nekaj časa trajalo, da se bomo vsi plezalci začeli zavedati, da tega denarja ne bo nihče vtaknil v žep, ampak bo namenjen le plezalcem.« V Evropi je obnova plezališč s prostovoljnimi prispevki redka praksa. Našemu je najbolj podoben francoski model Greenspits - Zeleni svedri: zbiranje sredstev za urejanje plezališč. V Franciji se je s tem sicer ukvarjala alpinistična zveza, a je roke dvignila tisti hip, ko je izgubila odškodninsko tožbo zaradi poškodbe oziroma slabe opreme.

Plezalni turizem je v Sloveniji še globoko v povojih.
Nekdo "skale" vzdržuje brezplačno, da jih lahko vsi uporabljamo.
Projekt Opremimo slovenska plezališča nagovarja k donacijam.
Zakaj opremljevalec smeri ne bi bil poklic prihodnosti?

Opremljevalec smeri - nov poklic?

V Sloveniji smo po podatkih PZS v slabih dveh desetletjih v opremljanje plezališč vložili okrog 200.000 evrov. Številka bi bila mnogo višja, če bi ji prišteli še vse ure opravljenega dela. Letos bo v te namene PZS prejela 15.000 evrov. Za plačila opremljevalcem pa bi potrebovali še od 10.000 do 15.000 evrov. In tako kot obstajajo profesionalni vodniki, trenerji …, bo tudi delo opremljevalca smeri morda že v bližnji prihodnosti pomenilo dodaten vir zaslužka za aktivne opremljevalce. Ali morda postalo celo poklic. Lahek posel pa to ne bo nikoli. Najsodobnejša oprema, ki jo zdaj vlagamo v plezališča, pravi Guček, bo vzdržala tudi sto let. Del stare pa se je po desetih, petnajstih letih iztrošil: »Na zelo frekventnih plezališčih je treba opremo menjati celo na pet, šest let.« Torej dela ne bo kmalu zmanjkalo …

Plezalni turizem še v povojih

Plezališča kraškega roba, Črni kal in Osp, spadajo med najbolj obiskana pri nas, a razvitega plezalnega turizma pri nas kljub temu še ni, priznavata Wraber in Guček. Zato je toliko lepše pod kakšno »hudo« skalo kakšen konec tedna videti parkiran avtodom tuje registracije in na skali v zgodnjem jutru plezalca. Guček je eno svojih smeri imenoval Vizija. Tudi za plezališče Pod škalo jo ima: »Pod škalo teče potok. Čez nekaj let, ko bo kanalizacija v Hrastniku dokončno urejena, bo tam tekla kristalno čista voda. Si lahko človek želi še več?«

15.000 evrov bo imela PZS letos na voljo za opremljanje plezališč.
6000 evrov prostovoljnih prispevkov so v dobrega pol leta zbrali v skladu za opremljanje slovenskih plezališč.

Oznake: PLE
eXTReMe Tracker