Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Občni zbor

nedelja, 24. junij 2018, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 240

Slovenski narod, 24. junij 1918: ... Savinjske podružnice SPD 

Dne 9. junija ob 10. uri dopoldne se je vršil v Narodnem domu v Celju letošnji občni zbor »Savinjske podružnice S. P. D.« Načelnik g. Fr. Kocbek je pozdravil vse navzoče člane, opravičil s svetovno vojsko nesklicanje občnih zborov za leta 1914. do 17. ter se spomnil zaslužnih umrlih članov: drja Otokara Baš, Antona Turnšek, veletrgovca v Nazarjih, Antona Svetina, c. kr. notarja v Pliberku, vodnika Antona Pečovnik, ki je leta 1915. padel v Karpatih, ter Janeza Piskernik v Logarski dolini, ki si je za markiranje, zgradbo in popravilo potov ter za zgradbo Frischaufovega Doma na Okrešlju stekel velikih zaslug. Ohranimo vse v blagem spominu!

Nato je načelnik poročal o delovanju podružnice v letih 1915 do 1918. Podružnica je štela l. 1914 165, l. 1915 85, l. 1916 74, l. 1917 90 članov in podpornikov. Iz tega 4-letnega izvida je razvidno, kako neugodno je vplivala vesoljna vojska tudi na našo podružnico, kajti leta 1915 se je število članov skrčilo skoraj na polovico prejšnjih članov. Mnogo članov je odšlo k vojakom, mnogo pa jih je izstopilo.

Tudi v teh štirih letih je dobivala podružnica redne podpore in darila od »Južnoštajerske hranilnice« v Celju, Okrajnega zastopa Gornji Grad, posojilnice v Celju, Žalcu, Braslovčah in Šmarju pri Jelšah, Podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju ter mnogih zasebnikov. Srčna jim hvala! Podpora »Južnoštajerske hranilnice« se je smela izplačati šele leta 1918, ker c. kr. štajerska namestnija ni hotela poprej potrditi daril.

Oglejmo si sedaj delovanje podružnice, ki se razteza na planinske koče. pota in raznoterosti. Podružnica ima 7 koč.
Največ skrbi ima z najlepšo, a tudi najvažnejšo glede narodnega, kakor turističnega pomena — to je Frischaufov Dom na Okrešlju. Leta 1915. ga je v občo zadovoljnost, kakor prejšnja leta oskrboval Fortunat Herle. L. 1915 pa ni mogel več, ker je bil poklican k vojakom. To leto je ostal neoskrbovan. Le ob ponedeljkih je šel g. A. Herle na Okrešelj, kar je storil brezplačno. Za to in sploh za vso oskrbo v Solčavi skozi vsa leta si je stekel obilo zaslug, za kar mu moramo biti zelo hvaležni. Iskrena hvala mu! L. 1916. in 1917. pa je oskrbovala Frischaufov Dom Malika Klemenšek v občo zadovoljnost. Obisk le bil sledeči: l. 1914 169, l. 1915 85, l. 1916 219 in leta 1917 pa 358 oseb. Iz tega obiska se tudi razvidi vpliv vojne.
Mnogo sitnosti nam prireja vsako leto vodovod, od katerega se morajo jeseni ledeni žlebovi radi plazov spraviti na varen kraj, spomladi pa zopet sestaviti in mnogi z novimi nadomestiti.
— Tudi brv nad Slapom se mora radi plazov vsako jesen odvzeti in shraniti pod skalo, spomladi pa zopet vložiti.

Kocbekova koča na Molički planini je bila l. 1914. oskrbovana po Neži Krebs iz Luč. Poznejša leta se ni več oskrbovala. L. 1916. so se v pastirskem oddelku napravila nova vrata v turistično sobo tako, da je vlom izključen. L. 1917. pa se je pograd razdelil v dva posebna oddelka po 3 žimnice, ki se lahko zagrneta z zagrinjali. S tem je koča postala udobnejša, kar je še posebno važno ob priliki prenočevanja dam. L. 1913. je obiskalo kočo 153, leta 1914 33, l. 1915 18, l. 1916 39, l. 1917 pa 16 oseb.

Gornjegrajsko kočo na Menini smo morali večkrat popravljati radi vlomov. Leta 1918 pa so jo popolnoma oropali in poškodovali. L. 1916 je vojaštvo paslo bolne konje na Menini in je rabilo to kočo, za kar se je dobila odškodnina 50 K. Kočo je obiskalo leta 1914 67, l. 1915 29, l. 1916 25, l. 1917 pa 12 oseb.

Mozirska koča na Golteh je dobila novo spominsko knjigo. Obiskalo jo je leta 1914 64, l. 1915 78, l. 1916 59 in l. 1917 pa 58 oseb.

Lučka koča se rabi samo za počivanje in vedrenje ob nevihti.

Koča na Raduhi je vse premalo znana in obiskovana je največ od lovcev. L. 1914. so bile vse odeje ukradene, pozneje na še druga oprava.

Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici je v slabem stanu in je sedaj tudi vsa oropana. Nekateri obiskovalci so tako nemarni, da si nočejo za kurjavo nabrati suhljadi v bližnjem gozdu, ampak požgejo deske pri koči, veternice in sploh vse, kar se da odtrgati, pri tej lahkomišljenosti pa nič ne pomislijo, s kakšnimi težavami in stroški mora podružnica kočo popravljati. To store pač neturisti in zlobneži!

Vse koče je v letih večkrat pregledal načelnik.

Jubilejno kapelico pri Kocbekovi koči je podružnica prodala županstvu v Lučah, ki želi tam imeti svojo planinsko podfaro.

Drugo važno delovanje podružnica se razteza na pota. Kakor vsako leto pred vojno, so se tudi v teh letih osnažili poti na Ojstrico, na Kamniško Sedlo, skozi Turski Žleb in od slapa pod Rinko na Okrešelj. L. 1911 in 1915 se je popravil tudi pešpot od Paške vasi proti Gorenjskemu Vrhu, kar posebno hvalijo ljudje, ki hodijo iz Mozirja na železniško postajo Pako ali narobe.
Leta 1914 so se popravile sledeče markaciie: 1. Radmirje - Mozirska koča. 2. Gornji Grad - Arničev Vrh - Luče. 3. Gornji Grad - Sv. Florijan - Gornjegrajska koča. 4. Gornjegrajska koča - Ščavnice. 5. Gornji Grad - Pobrežje - Spodnja Pečica. 6. Luče - Dol - Lučka koča.
Leta 1916. je načelnik poiskal novo pot, ki se začenja pod vrhom Planjave in vodi naravnost navzdol na Korošico. Ta markirana pot je ob slabem vremenu najkrajša zveza od Kocbekove koče na Kamniško Sedlo, da ni treba iti na Škarje in po grebenih na Planjavo.
L. 1917. sta načelnik in g. M. Šuster markirala novo pot, ki vodi od Mozirske koče na Kal, Smrekovec, Komen, Veliki Travnik, za Raduho na Koroško in potem na Sleme, od koder je nadaljni pot v Solčavo že bil poprej zaznamovan. To je jako lepa in 10 ur dolga pot po grebenih z lepim razgledom.
L. 1914. je postavila podružnica več novih stebrov in kažipotnih tabel. L. 1915. pa se je popravila na Ojstrici pušica za našo spominsko knjigo.
L. 1914. je nameravala podružnica prirediti v Žalcu veliko veselico v prid Hausenbichlerjeve koče. Bil je že izvoljen posebni odbor, ki pa ni izvršil veselice, ker so žalska društva želela prirediti veselico šele v jeseni. Izbruh svetovne voine je vse preprečil.

Na zboru delegatov v Ljubljani zastopata podružnico člana g. prof. Jeraj in g. žel. rev. Ivan Kelec.
Podružnica ima v Gornjem Gradu svojo lepo strokovno knjižnico, ki se izpopolnjuje s planinskimi časniki in slikami. »Klub českych turistu« v Pragi nam zastonj pošilja svoj »Časopis turistu«. Hvala mu!

Iz tega skromnega poročila lahko posnamete, da je podružnica navzlic svetovni vojni mirno in tiho napredovala, kolikor je bilo sploh mogoče.
Sklepam z iskreno željo, naj bi »Savinjska podružnica S. P. D.« kot eminentno kulturno društvo z narodnega in gospodarskega stališča ohranila dosedanje člane in dobrotnike ter v bodeče pridobilo še mnogo novih članov v prospeh jugoslovanskega planinstva.

Potem poda načelnik tudi blagajniško poročilo za 4 leta. Iz tega posnamemo kratko sledeče: L. 1914. je imela podružnica prejemkov 6364 K 21 v, izdatkov 6898 K 52 v in gotovine 27 K 13 vin. Leta 1915. je imela prejemkov 1018 K 62 v, izdatkov 925 K 29 v in gotovine 120 K 46 v. L. 1916 je imela prejemkov 3202 K 05 v, izdatkov 3255 K 45 v, in gotovine 67 K 06 v. — Leta 1917. je imela prejemkov 4566 32 v, izdatkov 4627 K 06 v in gotovine 6 K 31 v.

Obojno poročilo se vzame z občim odobravanjem na znanje. G. dr. Kalan je v daljšem govoru orisal vsestransko delovanje naćelnikovo za podružnico in planinstvo sploh, na kar izrečejo navzočniki načelniku priznanje in zahvalo.
Iz prečitanega premoženjskega stanja posnamemo, da ima podružnica imetja cenjeno po stari ceni pred vojsko 46.800 K in čiste imovine 22.800 K. Proračun za leto 1918. znaša prejemkov 7750 K in toliko izdatkov.

Pri razgovoru o praznovanju 25-letnice se je naglašalo, naj se v vseh krajih, kjer je kaj zanimanja za planinstvo in za podružnico, ustanove odbori, ki bodo nabirali nove ustanovnike in člane ter darila, da se podružnici opomore gmotno, ker ima še mnogo obveznosti, kakor tudi načrtov za bodoče potrebno delovanje. Kdor torej uvažuje koristno delovanje podružnice, kdor ljubi naše slovenske gore, kdor hoče ohraniti naše krasne planine domačinom, ta naj ob priliki 25-letnice požrtvovalno podpre podružnico s častnim gmotnim darom.

V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: g. Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu, načelnikom; g. dr. Ernst Kalan, odvetnik v Celju, namestnikom; g. Franc Podbrežnik, posestnik v Gornjem Gradu, blagajnikom; g. Branko Zemljič, šolski voditelj v Solčavi, tajnikom; g. Franjo Roblek, veleposestnik v Žalcu, odbornikom; namestnika: gosp. Josip Smertnik, ravnatelj posojilnice in g. Rafko Salmič, trgovec z zlatnino, oba v Celju. Preglednikom sta izvoljena: g. Martin Šuster, trgovec v Mozirju in g. Ivan Pušenjak, šol. voditelj v Šmihelu nad Mozirjem.

Oznake: ZGO
eXTReMe Tracker